Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

ninanana123 · Pridružen/-a: 19.07. 2009, 17:32 Prispevkov: 1783

Uporaba diplomskih in drugih lastnih del iz predhodnih izobraževalnih programov ali
drugih objav v nespremenjeni obliki oziroma v obsegu več kot 30 % predloženega
dela brez ustreznega citiranja, se obravnava kot plagiatorstvo.
Poleg plagiatorstva po 2. odstavku tega člena tudi ni dovoljeno doktorske disertacije
sestaviti večinoma iz povzetkov ali citatov, čeprav so le-ti ustrezno navedeni in
citirani (t. i. »kliping«). Takih povzetkov in citatov je lahko do 30 % vsebine naloge.
Razmejite v med lastnim delom avtorja in vsebino, ki jo je avtor povzel drugje, mora
biti jasna.
Kako se torej izogniti plagiatu in s tem prispevati h korektnosti strokovnega
oziroma znanstvenega besedila?
V besedilu moramo nedvoumno označiti, kateri deli so povzeti, in poleg tega navesti
avtorja povzetih misli in njegovo delo (Kobeja, 2001, str. 15). Navajanje ali citiranje
je, kot rečeno, vključevanje misli drugih avtorjev v besedilo. Tuje misli vključujemo v
svoje delo, da bi pokazali, da nadaljujemo določeno smer razmišljanja, da poznamo
literaturo, da bi dokumentirali ali podkrepili svoje misli, jih ilustrirali, ali ker
razpravljamo o mislih, ki jih navajamo. Eno pomembnih načel znanstvene etike je: Ne
prisvajaj si tujih misli, tujih odkritij in tujega sloga! Hkrati pa velja, da je treba
spoznanja drugih poznati in jih upoštevati pri svojem delu. Znanstvenemu delu se
šteje v dobro, če je iz njega razvidno, da je avtor pregledal veliko ustrezne literature.
Zato je prav, da so v delu povzeta spoznanja in misli drugih avtorjev. Toda slab vtis
pusti tisti, ki ustvari videz, da so tuje misli njegove, in ki tujim mislim ne doda nič
svojega. Zato je pomembno vedeti, kako navajamo dela drugih avtorjev. Navajamo
lahko na različne načine, lahko dobesedne ali v obliki povzetkov. Dobesedno
navajamo posebno pomembne ali posebno dobro izražene misli drugih piscev. Teh
navedb naj bo čim manj in naj bodo čim krajše. Navedeni del tujega besedila (stavek,
več stavkov, odstavek) označimo z narekovaji in takoj navedemo vir, bibliografski
podatki zanj pa so nato v celoti izpisani v poglavju o literaturi. Način navajanja virov
in citiranje sta natančno določena in se ga moramo dosledno držati.
Navajanje literature pomeni uporabo dobesedno navedenega, prepisanega besedila
iz določenega vira v drugem delu ali pa besedilo, ki je povzeto po določenem viru.

ninanana123 · Pridružen/-a: 19.07. 2009, 17:32 Prispevkov: 1783

Poznamo dve vrsti navajanja literature, in sicer dobesedno citiranje in povzemanje
vsebine.
Vire uredimo v skladu z navodili za citiranje Ameriškega psihološkega društva
Publication manual of the American Psychological Association (APA).
3.2 Sprotni navajanje literature
3.2.1 Dobesedno citiranje
Dobesedno citiramo, kadar uporabimo ideje, ki so delo drugega avtorja, v obliki, kot
so navedene v uporabljenem viru. Citati naj bodo čim krajši in smiselno vključeni v
besedilo, prav tako pa se morajo popolnoma ujemati z izvirnikom.
Postopek dobesednega citiranja
Citat navedemo v narekovajih in ga s tem grafično ločimo od preostalega dela
besedila. Za narekovaji, kadar besedilo citiramo iz monografskih publikacij ali člankov
v tiskani obliki, v okroglem oklepaju navedemo priimek avtorja citata, letnico izdaje
publikacije in stran. Kadar citiramo iz monografskih publikacij ali člankov v elektronski
obliki v okroglem oklepaju navedemo direktno povezavo do dokumenta. Kadar je
končno ločilo citata pika, je ta vedno postavljena na koncu oklepaja in ne na
koncu citata (gl. Primer 1). V primeru katerega drugega končnega ločila citata (?, !,
… itd.) se ločilo na koncu citata ohrani, za navedbo v okroglem oklepaju pa
navedemo piko.
Primer 1:
»S citati je treba biti previden. Kajti hitro se namreč zgodi, da med številnimi citati
izgine lastno besedilo in samostojna misel. Citatnost naj pomaga le ločiti izvirno od
neizvirnega« (Hladnik, 1994, str. 119).
Avtorja lahko podamo tudi na primernem mestu v besedilu in navedemo za njegovim
priimkom v oklepajih še leto in stran. V tem primeru ne navajamo podatkov o avtorju,
letu izida in straneh, na katerih se prispevek nahaja, na koncu citiranega/povzetega
dela, saj s tem po nepotrebnem ponovimo že znano informacijo (gl. Primer 2).

ninanana123 · Pridružen/-a: 19.07. 2009, 17:32 Prispevkov: 1783

Primer 2:
… kot pravi Hladnik (1994, str. 119): »S citati je treba biti previden. Kajti hitro se
namreč zgodi, da med številnimi citati izgine lastno besedilo in samostojna misel.
Citatnost naj pomaga le ločiti izvirno od neizvirnega.«
Kadar je citat, ki ga želimo citirati, daljši od 40 besed, je potrebno citat grafično ločiti
od preostalega besedila. To storimo tako, da celotno citirano besedilo zamaknemo
za 1,25 cm od levega roba. V tem primeru opustimo rabo narekovajev (gl. Primer 3).
Primer 3:
Pri plačilu provizije se lahko sklicujemo na naslednja določila:
Naročitelj praviloma plača zastopnika s provizijo, ki je izražena v procentu od
bruto ali neto vrednosti sklenjenega posla, vendar pa provizija ni obvezen
način plačevanja zastopniških storitev. Pogodba lahko določa, da bo zastopnik
plačan drugače, npr. s fiksnimi zneski (pavšali) ali z udeležbo pri nastalem
dobičku; lahko pa tudi s kombinacijo več načinov (Zidarič et al., 1997, str. 83).
V poglavju, kjer navedemo uporabljene vire in literaturo, vnesemo popoln
bibliografski opis (gl. Primer 4). Več primerov vnosa na končni seznam literature je
predstavljenih v podpoglavju Bibliografija.
Primer 4:
Hladnik, M. (1994). Praktični spisovnik ali šola strokovnega ubesedovanja (4.
dopolnjena izd.). Ljubljana: samozaložba.
Krajšanje citatov
Če je citat predolg, ga skrajšamo tako, da za nas nepomemben del citata izpustimo
in to nakažemo s tremi pikami v oglatem oklepaju [...] (gl. Primer 5).
Primer 5:
»Sonce je relativno stara zvezda, od nastanka je naredila že približno 20 obhodov
okoli središča Galaksije […]. Drugače je z mladimi zvezdami« (Zwitter, 2002, str. 80).

ninanana123 · Pridružen/-a: 19.07. 2009, 17:32 Prispevkov: 1783

3.2.2 Povzemanje besedila
Povzemanje besedila pomeni, da teksta ne navedemo dobesedno, temveč misli, ki
so avtorsko delo drugega avtorja, zapišemo z lastnimi besedami. Na koncu
povzetega besedila napišemo oziroma označimo, od kod smo tekst povzeli. V tem
primeru ne uporabljamo narekovajev (gl. Primer 6).
Primer 6:
Izobraževanje vključuje pridobivanje znanja in učenje veščin. Se pa izobraževanje v
visoko razvitih državah zahodnega sveta razlikuje od izobraževanja v nerazvitih,
majhnih državah. V nerazvitih državah se izobraževanje težko razlikuje od drugih
vidikov življenja, saj klasična oblika pouka v teh državah ne obstaja, medtem ko je v
razvitih državah izobraževanje neposredno povezano s specializirano vlogo učitelja
(Haralambos in Holborn, 1999, str. 733).
3.2.3 Navajanje sekundarnega vira
Citiranju/povzemanju sekundarnega vira se izogibamo in ga uporabimo le, kadar je to
nujno potrebno zaradi nedostopnosti originalnega vira (npr. če je vir razprodan, ni
dostopen v nobeni knjižnici, potrebuje posebne pogoje za svoj obstoj, je napisan v
katerem od mrtvih ali nesvetovnih jezikov …). Kadar citiramo besedilo, ki ga je avtor,
čigar delo je pred nami, že povzel in uporabil v svojem delu, navedemo v okroglem
oklepaju najprej priimek avtorja originalnega citata in leto izida gradiva, po katerem
citiranje poteka, za podpičjem pa še avtorja, po katerem smo povzeli besedilo, leto
izida gradiva, ki smo ga predelali in v njem zasledili povzeto besedilo ter stran, na
kateri se je dotični podatek nahajal (gl. Primer 7).
Primer 7:
Marketing, razvoj raziskave in operativno delo so povezani s štirimi koraki, in sicer
iskanjem sprememb, ki obetajo priložnost, oceno, razvojem in izrabo priložnosti
(Mulej, 1995; povzeto po Likar, Križaj in Fatur, 2006, str. 155).

ninanana123 · Pridružen/-a: 19.07. 2009, 17:32 Prispevkov: 1783

V poglavju o virih:
Likar, B., Križaj, D. in Fatur, P. (2006). Management inoviranja (3. izd.). Koper:
Fakulteta za management.
3.2.4 Povzemanje/citiranje več del znotraj enega odstavka
Včasih se zgodi, da neko trditev znotraj enega odstavka ali celo ene povedi
povzamemo po več avtorjih. V tem primeru navedemo avtorje vseh enot, ki smo jih
povzeli, med posamezne enote pa zapišemo podpičje ( Wink

(gl. Primer Cool

.
Primer 8:
(Kotler, 2002, str. 34–45; Potočnik, 2005, str. 117; Van Weele, 2005, str. 92–107).
3.2.5 Več del istega avtorja, izdanih v istem letu
Če uporabimo pri pisanju več del istega avtorja, ki so izšla v istem letu, jih ločimo z
malimi črkami ob letnici izida (Priimek, leto in črka, str.) (gl. Primer 9).
Primer 9:
(Bartol, 2003a, str. 15)
(Bartol, 2003b, str. 110)
V poglavju o virih:
Bartol, V. (2003a). Alamut. Ljubljana: Sanje.
Bartol, V. (2003b). Al Araf. Ljubljana: Sanje.
3.2.6 Kako pri sprotnem navajanju literature navesti podatke o avtorjih?
Delo enega avtorja
V tem primeru navedemo za citatom oz. povzetim besedilom v okroglem oklepaju
podatek o avtorju, letu izida in strani, na kateri se citirani oz. povzeti del besedila
nahaja (gl. Primer 10).

ninanana123 · Pridružen/-a: 19.07. 2009, 17:32 Prispevkov: 1783

Primer 10:
Ena izmed faz pri računovodstvu je računovodsko nadziranje in kontroliranje. Poteka
v odločevalni in izvajalni funkciji (Dvoršak, 2010, str. 23).
V poglavju o virih:
Dvoršak, J. (2010). Kontroling v zavarovalništvu (1. izd., 1. natis). Ljubljana:
Slovensko zavarovalno združenje.
Delo dveh avtorjev
Kadar citiramo oz. povzemamo besedilo, ki ima dva avtorja, navedemo v okroglem
oklepaju oba avtorja, leto izida in strani, na kateri se citirani oz. povzeti del nahaja.
Pri zapisovanju obeh avtorjev uporabimo veznik IN ne glede na to, v katerem jeziku
je enota, ki jo citiramo ali povzemamo (gl. Primer 11).
Primer 11:
SICRIS je eden od segmentov sistema COBISS.SI. Vodi ga Institut informacijskih
znanosti v Mariboru – bolj znan pod kratico IZUM – po pooblastilu nekdanjega
Ministrstva za znanost in tehnologijo (Devetak in Vukovič, 2002, str. 62).
V poglavju o virih:
Devetak, G. in Vukovič, G. (2002). Marketing izobraževalnih storitev. Kranj: Moderna
organizacija.
Delo treh do petih avtorjev
Če uporabimo gradivo, ki so ga napisali trije, štirje ali pet avtorjev, je postopek
navedbe avtorstva nekoliko drugačen. Ko takšen vir navajamo v besedilu prvič,
navedemo vse avtorje, ki so navedeni (gl. Primer 12), pri nadaljnjem navajanju istega
vira pa uporabimo zgolj podatek o prvem navedenem avtorju na gradivu in pripišemo
kratico et al. (gl. Primer 13). Pri zapisovanju posameznih avtorjev
citiranega/povzetega besedila (gl. Primer 12) pred navedbo zadnjega zapišemo
veznik IN, ne glede na jezik vira.

ninanana123 · Pridružen/-a: 19.07. 2009, 17:32 Prispevkov: 1783

Primer 12 – navedba vira prvič:
»Tržna naravnanost organizacij je objekt intenzivnega teoretičnega in empiričnega
proučevanja številnih avtorjev zlasti v zadnjih petnajstih letih« (Trnavčevič, Biloslavo,
Snoj, Logaj in Kodrič, 2007, str. 65).
Primer 13 – ponovna navedba vira:
Zadovoljstvo ciljnih skupin se meri zato, da se pridobi informacije o tem, kako
uspešno organizacija dela, razume in zadovoljuje potrebe, pričakovanja, preference
in hotenja svoje ciljne skupine ter odpravi morebitne pomanjkljivosti, s čimer postane
še boljša (Trnavčevič et al., 2007, str. 121).
V poglavju o virih:
Trnavčevič, A., Biloslavo, R., Snoj, B., Logaj, V. in Kodrič, B. (2007). Ko država
šepeta: marketinška kultura v šoli. Koper: Fakulteta za management; Ljubljana: Šola
za ravnatelje.
Delo več kot šestih avtorjev
Ko imamo pred sabo gradivo, ki ga je napisalo šest ali več avtorjev, prepišemo samo
prvega avtorja, ki je naveden na naslovni strani, in dodamo kratico et al. (gl. Primer
14).
Primer 14:
Razvoj strateškega menedžmenta v organizaciji poteka v štirih korakih (Buble et al.,
2005, str. 13):
1. temeljno finančno planiranje;
2. planiranje zasnovano na predvidevanju;
3. ekstremno naravnano planiranje;
4. strateški menedžment.
V poglavju o virih:
Buble, M. et al. (2005). Strateški menadžment. Zagreb: Sinergija.

ninanana123 · Pridružen/-a: 19.07. 2009, 17:32 Prispevkov: 1783

Delo anonimnega avtorstva
Če avtor gradiva ni naveden na naslovni strani oz. katerem koli drugem delu
publikacije, uporabimo pri sprotnem citiranju naslov vira. Tako v okroglem oklepaju
najprej navedemo naslov vira, sledi leto izida in številka strani. Naslov publikacije v
oklepaju ni zapisan ležeče (gl. Primer 15).
Primer 15:
Obdavčitve storitev so vezane na kraj, kjer ima sedež izvajalec storitev. Posebna
politika obdavčitve storitev pa velja za storitve povezane z nepremičninami, storitve v
zvezi s prevozom potnikov in blaga ter pri obdavčitvi kulturnih in podobnih storitev
(DDV in poslovanje s tujino, 2007, str. 6).
V poglavju o virih:
DDV in poslovanje s tujino: preproste rešitve, kje in kdaj nastane obveznost
obračuna DDV. (2007). Ljubljana: Dashöfer.
Korporativni avtor
Kadar je avtor gradiva, ki ga navajamo, korporacija, neka organizacija, navedemo kot
avtorja organizacijo, sledita leto izida in številka strani (gl. Primer 16).
Primer 16:
»Osnovni cilj visokošolskega študijskega programa Fakultete za komercialne in
poslovne vede je izobrazba študentov za opravljanje visokostrokovnega dela in nalog
s področja komercialnega poslovanja« (Fakulteta za komercialne in poslovne vede,
2014, str. 7).
V poglavju o virih:
Fakulteta za komercialne in poslovne vede. (2014). Študijski vodnik. Celje: Fakulteta
za komercialne in poslovne vede.

ninanana123 · Pridružen/-a: 19.07. 2009, 17:32 Prispevkov: 1783

3.2.7 Prispevek v zborniku referatov ali poglavje v knjigi več avtorjev
Če citiramo/povzemamo prispevek določenega avtorja iz zbornika referatov ali
poglavje iz knjige več avtorjev, pri katerem je jasno razvidno, kdo je avtor poglavja,
kot avtorja navedemo avtorja prispevka/poglavja, leto izida zbornika/knjige in strani,
na katerih se prispevek nahaja (gl. Primer 17).
Primer 17:
»Gospodarska kriminaliteta se je močno povečala s privatizacijo družbenega
premoženja, ustanavljanjem velikega števila gospodarskih družb, predvsem z
omejeno odgovornostjo in minimalnim ustanovnim kapitalom« (Demšar, 2011, str.
66).
V poglavju o virih:
Demšar, J. (2011). Menedžment, poslovna morala in gospodarski kriminal. V M.
Merkač Skok in M. Cingula (ur.), Znanje in poslovni izzivi globalizacije v letu 2011
(str. 65–74). Celje: Fakulteta za komercialne in poslovne vede.
3.2.8 Navajanje prispevka s spleta
Pri prispevkih ali slikah s spleta, ki jih uporabimo pri pisanju svojega izdelka, moramo
prav tako navesti na koga se sklicujemo, in sicer tako, da navedemo za uporabljenim
virom v okroglem oklepaju direktni spletni naslov (hiperpovezavo), ki ne sme biti
aktivna (ne sme biti obarvana in podčrtana) (gl. Primer 1 Cool

.
Primer 18:
»Recesíja pomeni nazadovanje, upadanje gospodarske aktivnosti« (http://bos.zrcsazu.
si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=recesija&hs=1).
V poglavju o virih:
Recesija. Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Pridobljeno 28. 5. 2013 s spletne strani http://bos.zrcsazu.
si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=recesija&hs=1.

ninanana123 · Pridružen/-a: 19.07. 2009, 17:32 Prispevkov: 1783

!!! Kadar navajamo prispevek s spleta, ki obstaja tudi v tiskani obliki (npr.
elektronske oblike zakonov iz Uradnega lista, člankov iz revij, poročil,
diplomskih/magistrskih/doktorskih nalog, poglavij iz knjig ali celotnih knjig), pri
sprotnem navajanju literature ne navedemo hiperpovezave, ampak podatek o
avtorju, letu izida in straneh (pri zakonih členu), kot da bi pregledovali tiskano
različico dokumenta.
3.2.9 Navajanje članka iz baz celih besedil (npr. ProQuest, SpringerLink,
Emerald … )
Članki, ki jih najdemo v bazah polnih besedil, praviloma niso objavljeni samo v
elektronski obliki, saj je elektronska različica objavljenega besedila nastala z
namenom lažje dostopnosti širšemu krogu uporabnikov. Ker gre primarno za članek,
objavljen v tiskanem dokumentu, uporabimo pri sprotnem navajanju literature obliko,
ki je značilna za navajanje tiskanih del (gl. Primer 19).
Primer 19:
Zdravje na delovnem mestu je pravica in hkrati dolžnost vsakega posameznika,
kakor tudi izbira življenjskega sloga, ki si ga lahko posameznik izbere sam (Karpljuk,
Meško in Videmšek, 2010, str. 112).
V poglavju o virih:
Karpljuk, D., Meško, M. in Videmšek, M. (2010). Življenjski slog zaposlenih v
igralništvu = Lifestyle among casino employees. Raziskave in razprave, 3(1), 103–
114.
3.2.10 Citiranje ustnega vira
Primerno moramo dokumentirati tudi ustno izjavo. Ta je včasih lahko pomemben vir
za naše delo. Ustnega vira v seznamu literature in virov ne navajamo, saj gre za vir,
za katerega ne moremo zagotoviti dostopnosti v fizični obliki (gl. Primer 20).

ninanana123 · Pridružen/-a: 19.07. 2009, 17:32 Prispevkov: 1783

Primer 20:
Po izpovedi (po pripovedovanju, po izjavi ipd.) Janeza Kopača avtorju dne 14.
avgusta 2000 …
Spodobi se, da tistega, čigar izjavo navajamo, prosimo za dovoljenje za objavo.
Avtorizirana izjava ima večjo težo, zato pri navedbi na to posebej opozorimo.
3.3 Bibliografija
Običajno dobi kandidat v pogovoru z mentorjem določena napotila na temeljno
literaturo za pripravo dispozicije. Koristno je, da kandidat pripravi seznam ustrezne
literature tako, da pregleda razpoložljive bibliografije in kazala zadnjih letnikov
specializiranih revij. Pri tem si lahko pomaga tudi z bibliografijami, se pravi
seznamom literature in virov v že najdenih enotah.
Pod literaturo razumemo vsa tista domača in tuja knjižna dela, razprave in članke iz
zbornikov in strokovnih revij, ki so izšli kot javno dostopna dela in ki jih kandidat
smiselno uporablja in navaja v besedilu. To pomeni, da mora biti delo, ki je uvrščeno
v seznam literature, omenjeno v besedilu naloge. V seznam literature uvrstimo tudi
diplomska, specialistična, magistrska in doktorska dela. Naj na tem mestu znova
opozorimo bralca, da se povzemanju sekundarnega vira izogibamo in ga
uporabimo le, kadar je to nujno potrebno zaradi nedostopnosti originalnega vira. Opis
teoretičnih izhodišč v tuji diplomski ali magistrski nalogi naj bo piscu lastnega dela
zgolj v pomoč in napotilo na primarne avtorje in njihova originalna dela. Če
povzemamo teoretična dela drugih avtorjev iz tuje diplomske ali magistrske oziroma
doktorske naloge, citiramo, kot je razvidno iz primera 7.
Med vire uvrščamo statistične publikacije in publikacije s področja normativne
ureditve, interna gradiva in druga gradiva, ki niso javno dostopna.
Literaturo uredi kandidat po abecedi priimkov avtorjev ali naslovov publikacij v
posebnem poglavju na koncu naloge. Enote tudi oštevilči. Bibliografske podatke
posamezne enote gradiva kandidat skrbno in natančno prepiše. Večkrat se zgodi, da

ninanana123 · Pridružen/-a: 19.07. 2009, 17:32 Prispevkov: 1783

kakšno gradivo nima navedenih vseh podatkov, ki jih naj bi kandidat navedel. V tem
primeru navede tisto, kar lahko razbere iz gradiva, ki ga ima pred sabo.
Kandidat pa lahko naleti tudi na gradivo, ki vsebuje več podatkov istega območja
bibliografskega opisa (npr. založba, kraj izida …). V tem primeru navede vse
podatke, ki jih lahko prepiše z gradiva.
3.3.1 Monografije
Monografije – en avtor
Priimek, Začetnica imena. (Leto). Naslov dela: podnaslov (izdaja). Kraj izida:
Založba.
Primer:
Hawking, S. (2002). Vesolje v orehovi lupini. Tržič: Učila International.
Primer:
Krajnc, V. (ur.). (2009). Kako do diplome na magistrskem študiju: priročnik za
študente (2., dopolnjena izd.). Celje: Fakulteta za komercialne in poslovne vede.
Monografije – dva avtorja
Če imamo pred sabo monografijo dveh avtorjev, vedno navedemo oba. Navedbo
obeh avtorjev povezuje veznik in, ki ga uporabimo ne glede na jezik publikacije.
Priimek, Začetnica imena in Priimek, Začetnica imena. (Leto). Naslov dela:
podnaslov (izdaja). Kraj izida: Založba.
Primer:
Haralambos, M. in Holborn, M. (1999). Sociologija: teme in pogledi (1. izd., 1. natis).
Ljubljana: DZS.
Monografije – trije do pet avtorjev
V tem primeru se navajajo vsi avtorji. Med posameznimi navedbami stoji vejica, pred
zadnjo navedbo pa veznik in ne glede na jezik publikacije.

ninanana123 · Pridružen/-a: 19.07. 2009, 17:32 Prispevkov: 1783

Priimek, Začetnica imena, Priimek, Začetnica imena, Priimek, Začetnica imena,
Priimek, Začetnica imena in Priimek, Začetnica imena. (Leto). Naslov dela:
podnaslov (izdaja). Kraj izida: Založba.
Primer:
Kanič, I., Leder, Z., Ujčič, M., Vilar, P. in Vodeb, G. (2009). Bibliotekarski terminološki
slovar. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije: Narodna in univerzitetna
knjižnica.
Monografije – več kot šest avtorjev
Kadar je avtorjev več kot šest, navedemo prvega in na več kot 6 avtorjev opozorimo
s kratico et al.
Priimek, Začetnica imena et al. (Leto). Naslov dela: podnaslov (izdaja). Kraj izida:
Založba.
Primer:
Buble, M. et al. (2005). Strateški menadžment. Zagreb: Sinergija.
Monografije – anonimno avtorstvo
Če avtorja publikacije, ki je pred nami ne moremo določiti, je prvi element navedbe
naslov publikacije.
Naslov dela: podnaslov (izdaja). (Leto). Kraj izida: Založba.
Primer:
Publication manual of the American Psychological Association (6th ed.). (2010).
Washington, DC: American Psychological Association.
3.3.2 Več kot en kraj izida, več kot ena založba
Če je publikacija izšla v založbi, ki ima sedež v dveh ali treh krajih, navedemo oba
oz. vse tri kraje izida (Primer A). Kadar publikacijo izdaja založba, ki ima sedež v več
kot treh krajih, navedemo prvi kraj izida in dodamo kratico [etc.] (Primer B).

ninanana123 · Pridružen/-a: 19.07. 2009, 17:32 Prispevkov: 1783

Primer A:
Priimek, Začetnica imena. (Leto). Naslov dela: podnaslov (izdaja). Kraj izida 1; Kraj
izida 2; Kraj izida 3: Založba.
Venison, P. (2005). 100 tips for hoteliers: what every successful hotel professional
needs to know and do. New York; Lincoln; Shanghai: iUniverse.
Primer B:
Priimek, Začetnica imena. (Leto). Naslov dela: podnaslov (izdaja). Kraj izida 1 [etc.]:
Založba.
Michelli, J. A. (2007). The starbucks experience: 5 principles for turning ordinary into
extraordinary. New York [etc.]: McGraw-Hill.
Kadar določena publikacija izide v istem kraju, vendar v sodelovanju dveh ali treh
različnih založb, navedemo vse založbe. Ločilo, ki ga pri navedbi uporabimo je
dvopičje ( Smile

(Primer C).
Primer C:
Priimek, Začetnica imena. (Leto). Naslov dela: podnaslov (izdaja). Kraj izida: Založba
1: Založba 2.
Kanič, I., Leder, Z., Ujčič, M., Vilar, P. in Vodeb, G. (2009). Bibliotekarski terminološki
slovar. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije: Narodna in univerzitetna
knjižnica.
!!! Redko se zgodi, da izide publikacija v več kot treh založbah, ki imajo isti kraj izida.
V tem primeru navedemo prvo založbo in dodamo kratico [etc.].
Pogosto se zgodi, da gradivo izda več založb, ki imajo sedež v več različnih krajih. V
tem primeru navedemo do tri kraje izida in založbe. Posamezne enote ločuje
podpičje ( Wink

(gl. Primer D).

ninanana123 · Pridružen/-a: 19.07. 2009, 17:32 Prispevkov: 1783

Primer D:
Priimek, Začetnica imena. (Leto). Naslov dela: podnaslov (izdaja). Kraj izida 1:
Založba 1; Kraj izida 2: Založba 2.
Trnavčevič, A., Biloslavo, R., Snoj, B., Logaj, V. in Kodrič, B. (2007). Ko država
šepeta: marketinška kultura v šoli. Koper: Fakulteta za management; Ljubljana: Šola
za ravnatelje.
3.3.3 Diplomske naloge, magistrske naloge, doktorske disertacije
Priimek avtorja, Začetnica avtorjevega imena. (Leto izida). Naslov: podnaslov (Vrsta
naloge). Kraj izida: [Začetnica avtorjevega imena. Priimek avtorja]. Pridobljeno DD.
MM. LLLL s spletne strani http:www.primer.si/diplomsko delo.pdf.
Primer:
Svetlin, M. (2010). Analiza naročniških paketov mobilnih operaterjev v pogojih
asimetrije cen zaključevanja klicev (Diplomska naloga). Celje: [M. Svetlin].
Primer:
Grabnar, T. (2009). Večkriterijski model za ocenjevanje fungicidov proti jablanovemu
škrlupu (Venturia inaequalis) = Multi-attribute model for evaluation of fungicides
against apple scrab (Venturia inaequalis) (Magistrska naloga). Hoče: [T. Grabnar].
Pridobljeno 10. 2. 2012 s spletne strani http://dkum.unimb.
si/Dokument.php?id=7767.
3.3.4 Raziskovalna poročila
Tiskana oblika
Priimek avtorja, Začetnica avtorjevega imena. (Leto izida). Naslov: podnaslov
(Raziskovalno poročilo št. XX). Kraj izida: Založnik.
Primer:
Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007–2023 (Raziskovalno
poročilo). Ljubljana: Urad Vlade RS za informiranje.

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli