Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

ninanana123 · Pridružen/-a: 19.07. 2009, 17:32 Prispevkov: 1783

Primer izdelave velja za vsa zaključna dela:

EVROPSKA PRAVNA FAKULTETA V NOVI GORICI

NASLOV ZAKLJUČNEGA DELA

MAGISTRSKO DELO

IME IN PRIIMEK

KRAJ, LETO

4.1.2 Naslovna stran

Zgoraj je na sredini lista z velikimi tiskanimi črkami napisano EVROPSKA PRAVNA FAKULTETA V NOVI GORICI. Na sredini lista je z velikimi tiskanimi črkami naveden NASLOV DIPLOMSKEGA DELA, nato je ena vrsta presledka in z velikimi črkami zapisano DIPLOMSKO DELO. V spodnjem delu je z malimi črkami na levi strani navedeno Kandidat oziroma Kandidatka, poleg tega, nekoliko odmaknjeno v desno, zapiše kandidat(ka) svoje ime in priimek in pod njim vpisno številko. Sledi navedba študijskega programa (npr. Triletni dodiplomski študijski program Pravo 1. Stopnje, Triletni dodiplomski študijski program Pravo in management infrastrukture in nepremičnin). Sledi navedba Mentor in poleg tega (poravnano z imenom kandidata(ke) naveden znanstveni in strokovni naslov ter ime in priimek mentorja (npr. prof. dr. Janez Čebulj). V zadnji vrstici je na sredini zapisano kraj in leto oddaje.Velikost črk je 14, z izjemo naslova, ki je 16.

ninanana123 · Pridružen/-a: 19.07. 2009, 17:32 Prispevkov: 1783

Primer izdelave velja za vsa zaključna dela:

EVROPSKA PRAVNA FAKULTETA V NOVI GORICI

NASLOV ZAKLJUČNEGA DELA

DIPLOMSKO DELO

Kandidat/-ka: Ime in Priimek
Vpisna št.:
Štud. program:
Mentor: prof. dr. Ime in Priimek

Kraj, leto

4.1.3 Označevanje in zapis delov diplomskega dela

Označevanje delov diplomskega dela temelji na dekadnem (decimalnem sistemu), pri čemer se poglavje lahko deli na najmanj dve podpoglavji. Priporočamo, da poglavij ne členite preveč, saj to zmanjšuje preglednost (priporočamo največ do štiri ravni, kot je to navedeno v spodnjem primeru).
Primer:
1 POGLAVJE, 14 TOČK, VELIKE ČRKE, POKONČNO, KREPKO
1.1 PRVO PODPOGLAVJE, 12 TOČK, VELIKE ČRKE, POKONČNO, KREPKO
1.1.1 Drugo podpoglavje, 12 točk, male črke, pokončno, krepko
1.1.1.1 Tretje in vsako naslednje podpoglavje, 12 točk, male črke, poševno, krepko
Pri označevanju in zapisu delov diplomskega dela velja:
• Naslov (vsakega) poglavja je zapisan na vrhu nove strani,
• Za naslovom poglavja je ena vrstica prazna, nato sledi besedilo oziroma
navedba podpoglavja.
• Pred naslovom prvega in drugega podpoglavja je ena vrstica prazna, pred
naslovom tretjega in vseh naslednjih podpoglavij je ena vrstica prazna.
• Za naslovom vsakega podpoglavja je ena vrstica prazna.
• Poglavja oziroma podpoglavja (kakor tudi slike, tabele,…) so oštevilčena z
arabskimi številkami.

ninanana123 · Pridružen/-a: 19.07. 2009, 17:32 Prispevkov: 1783

4.2 OBLIKA MAGISTRSKEGA DELA

4.2.1 Ovojna stran

Na zunanji strani magistrskega dela (na platnicah) mora biti v sredini zgoraj z velikimi tiskanimi črkami napisano EVROPSKA PRAVNA FAKULTETA V NOVI GORICI. Na sredini strani je z velikimi tiskanimi črkami zapisan NASLOV MAGISTRSKEGA DELA. Sledi ena vrsta presledka in nato z velikimi tiskanimi črkami zapisana vrsta dela: MAGISTRSKO DELO. Sledi ena vrsta presledka in pod tem navedba imena in priimka kandidata. V spodnji vrsti je z velikimi črkami zapisan kraj in leto oddaje magistrskega dela. Velikost črk je 14, z izjemo naslova, ki je 16.

4.2.2 Prva stran

Zgoraj je na sredini lista z velikimi tiskanimi črkami napisano EVROPSKA PRAVNA FAKULTETA V NOVI GORICI. Na sredini lista je z velikimi naveden NASLOV MAGISTRSKEGA DELA, nato je ena vrsta presledka in z velikimi črkami zapisano MAGISTRSKO DELO. V spodnjem delu je z malimi črkami na levi strani navedeno Kandidat oziroma Kandidatka, poleg tega, nekoliko odmaknjeno v desno, zapiše kandidat(ka) svoje ime in priimek in pod njim vpisno številko. Sledi navedba študijskega programa (npr.: Dvoletni magistrski študijski program Pravo 2. stopnje, Dvoletni magistrski študijski program Pravo in management 2. stopnje). Sledi navedba Mentor in poleg tega (poravnano z imenom kandidata(ke) naveden znanstveni in strokovni naslov ter ime in priimek mentorja (npr. prof. dr. Janez Čebulj). V zadnji vrstici je na sredini zapisan kraj in leto oddaje. Velikost črk je 14, z izjemo naslova, ki je 16.

4.2.3 Označevanje in zapisov delov magistrskega dela

Označevanje delov magistrskega dela temelji na dekadnem (decimalnem sistemu), pri čemer se poglavje lahko deli na najmanj dve podpoglavji. Priporočamo, da poglavij ne členite preveč, saj to zmanjšuje preglednost (priporočamo največ do štiri ravni, kot je to navedeno v spodnjem primeru).
Primer:
1 POGLAVJE, 14 TOČK, VELIKE ČRKE, POKONČNO, KREPKO
1.1 PRVO PODPOGLAVJE, 12 TOČK, VELIKE ČRKE, POKONČNO, KREPKO
1.1.1 Drugo podpoglavje, 12 točk, male črke, pokončno, krepko
1.1.1.1 Tretje in vsako naslednje podpoglavje, 12 točk, male črke, poševno, krepko

ninanana123 · Pridružen/-a: 19.07. 2009, 17:32 Prispevkov: 1783

Pri označevanju in zapisu delov magistrskega dela velja:
• Naslov (vsakega) poglavja je zapisan na vrhu nove strani,
• Za naslovom poglavja je ena vrstica prazna, nato sledi besedilo oziroma
navedba podpoglavja.
• Pred naslovom prvega in drugega podpoglavja je ena vrstica prazna, pred
naslovom tretjega in vseh naslednjih podpoglavij je ena vrstica prazna.
• Za naslovom vsakega podpoglavja je ena vrstica prazna.
• Poglavja oziroma podpoglavja (kakor tudi slike, tabele,…) so oštevilčena z
arabskimi številkami.

4.3 OBLIKA DOKTORSKEGA DELA

4.3.1 Ovojna stran

Na zunanji strani doktorskega dela (na platnicah) mora biti v sredini zgoraj z velikimi tiskanimi črkami napisano EVROPSKA PRAVNA FAKULTETA V NOVI GORICI. Na sredini strani je z velikimi tiskanimi črkami zapisan NASLOV DOKTORSKEGA DELA. Sledi ena vrsta presledka in nato z velikimi tiskanimi črkami zapisana vrsta dela: DOKTORSKA DISERTACIJA. Sledi ena vrsta presledka in pod tem navedba imena in priimka kandidata z velikimi črkami. V spodnji vrsti je z velikimi črkami zapisan kraj in leto oddaje doktorskega dela. Velikost črk je 14, z izjemo naslova, ki je 16.

4.3.2 Naslovna stran

Zgoraj je na sredini lista z velikimi tiskanimi črkami napisano EVROPSKA PRAVNA FAKULTETA V NOVI GORICI. Na sredini lista je z velikimi črkami naveden NASLOV DOKTORSKEGA DELA, nato je ena vrsta presledka in z velikimi črkami zapisano DOKTORSKA DISERTACIJA. V spodnjem delu je z malimi črkami na levi strani navedeno Kandidat oziroma Kandidatka, poleg tega, nekoliko odmaknjeno v desno, zapiše kandidat(ka) svoje ime in priimek in pod njim vpisno številko. Sledi navedba študijskega programa (npr.: Doktorski študijski program Pravo 3. stopnje, Doktorski študijski program Pravo in management nepremičnin 3. stopnje). Sledi navedba Mentor in poleg tega (poravnano z imenom kandidata(ke) naveden znanstveni in strokovni naslov ter ime in priimek mentorja (npr. prof. dr. Janez Čebulj). V zadnji vrstici je na sredini zapisan kraj in leto oddaje. Velikost črk je 14, z izjemo naslova, ki je 16.

4.3.3 Označevanje in zapis delov doktorskega dela

ninanana123 · Pridružen/-a: 19.07. 2009, 17:32 Prispevkov: 1783

Označevanje delov doktorskega dela temelji na dekadnem (decimalnem sistemu), pri čemer se poglavje lahko deli na najmanj dve podpoglavji. Priporočamo, da poglavij ne členite preveč, saj to zmanjšuje preglednost (priporočamo največ do štiri ravni, kot je to navedeno v spodnjem primeru).
Primer:
1 POGLAVJE, 14 TOČK, VELIKE ČRKE, POKONČNO, KREPKO
1.1 PRVO PODPOGLAVJE, 12 TOČK, VELIKE ČRKE, POKONČNO, KREPKO
1.1.1 Drugo podpoglavje, 12 točk, male črke, pokončno, krepko
1.1.1.1 Tretje in vsako naslednje podpoglavje, 12 točk, male črke, poševno, krepko
Pri označevanju in zapisu delov doktorskega dela velja:
• Naslov (vsakega) poglavja je zapisan na vrhu nove strani,
• Za naslovom poglavja je ena vrstica prazna, nato sledi besedilo oziroma
navedba podpoglavja.
• Pred naslovom prvega in drugega podpoglavja je ena vrstica prazna, pred
naslovom tretjega in vseh naslednjih podpoglavij je ena vrstica prazna.
• Za naslovom vsakega podpoglavja je ena vrstica prazna.
• Poglavja oziroma podpoglavja (kakor tudi slike, tabele,…) so oštevilčena z
arabskimi številkami.

Ta navodila začnejo veljati naslednji dan po sprejetju na Upravnem odboru Evropske pravne fakultete v Novi Gorici in se jih objavi na spletni strani fakultete. Uporabljati se začnejo en mesec po začetku veljavnosti.

Datum: 27.11.2013

Mag. Olga Jambrek
Predsednica UO

ninanana123 · Pridružen/-a: 19.07. 2009, 17:32 Prispevkov: 1783

Diplomsko delo ... študija
Smer ali program ...(glej navodila na strani 3)

NASLOV DIPLOMSKEGA
DELA

Mentor: izr. prof. dr. Ime Priimek Kandidat: Ime Priimek
Somentor: doc. dr. Ime Priimek (če je somentor)

Kranj, mesec leto

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju ...

Hvala g. Temu in temu iz podjetja Tega in tega za pomoč in nasvete pri izdelavi diplomskega dela ... (če je pomagal tudi kdo iz podjetja).

Zahvaljujem se tudi lektorju Temu in temu, ki je lektoriral mojo diplomsko nalogo.

Morebitne posebne zahvale ...

POVZETEK

V povzetku v nekaj stavkih povzamemo vsebino diplomske naloge: problem in njegovo rešitev.

Povzetek naj ima od 10 do 15 stavkov.

KLJUČNE BESEDE:

- največ 5 pojmov oziroma besed, ki opredeljujejo področje dela
- ...
- ...

ABSTRACT (ali: ZUSAMMENFASSUNG)

Prevod povzetka v angleščino ali nemščino, glede na to, kateri tuji jezik je kandidat poslušal.

KEYWORDS: (ali: SCHLÜSSELWORTE:)

- prevod ključnih besed v angleščino ali nemščino
- ...
- ...

KAZALO

1. Uvod ......... xxx
1.1. Predstavitev problema xxx
1.2. Predstavitev okolja xxx
1.3. Metode dela xxx
2. Osnove ... (ali: Teoretične osnove ...) xxx
2.1. Podpoglavje xxx
2.2. Podpoglavje xxx
2.3. Podpoglavje xxx
3. Obstoječe stanje xxx
3.1. Posnetek stanja xxx
3.2. Kritična analiza xxx
3.2.1. Podpoglavje na drugem nivoju xxx
3.2.2. Podpoglavje na drugem nivoju xxx
4. Prenova ... (ali Preoblikovanje ...) xxx
4.1. Podpoglavje na prvem nivoju xxx
4.2. Podpoglavje na prvem nivoju xxx
4.2.1. Podpoglavje na drugem nivoju xxx
4.2.2. Podpoglavje na drugem nivoju xxx
5. Zaključki xxx
5.1. Ocena učinkov xxx
5.2. Pogoji za uvedbo xxx
5.3. Možnosti nadaljnjega razvoja xxx
Literatura in viri xxx

Nakazana oblika kazala je le vzorec; oblikujemo ga avtomatsko ali 'ročno'.

ninanana123 · Pridružen/-a: 19.07. 2009, 17:32 Prispevkov: 1783

1. UVOD

1.1. PREDSTAVITEV PROBLEMA

Predstavimo problem, ki ga rešujemo v diplomski nalogi.

Zavedati se moramo, da je diploma samostojno raziskovalno delo, ki pomeni neko novost. Zato ne more biti zgolj opis nečesa že obstoječega, zlasti če so to izdelali drugi.

Dikcija diplomskega dela je nevtralna. Govorimo v prvi osebi množine, torej: Ugotavljamo, da ... Raziskujemo to in to ... Glede na to domnevamo, da ... ipd.

1.2. PREDSTAVITEV OKOLJA

Če se diplomsko delo nanaša na reševanje problema v konkretnem podjetju, kratko predstavimo delovno okolje oziroma podjetje.

Predstavimo predvsem dejavnost in proizvodni program, velikost, organiziranost in organizacijsko shemo ipd.

Ne pozabiti: če v nalogi uporabljamo podatke iz konkretnega okolja, moramo pridobiti dovoljenje podjetja, da se podatki objavijo.

1.3. PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE

Prikažemo predpostavke ter omejitve za reševanje problema.

1.4. METODE DELA

Navedemo metode, ki so bile uporabljene pri izdelavi diplomskega dela.

Uvodno poglavje naj ne obsega več kot 5 % naloge.

2. OSNOVE ... (ALI: TEORETIČNE OSNOVE ...)

2.1. PODPOGLAVJE ...

Podamo kratke teoretične osnove za področje raziskovanja v diplomski nalogi.

Zavedati se moramo, da je diploma samostojno raziskovalno delo, zato tudi teoretičnih osnov ne smemo enostavno dobesedno prepisovati iz literature! Prav tako ne smemo iz literature direktno kopirati (skenirati) risb oziroma slik.

Poglavje o teoretičnih osnovah naj ne predstavlja več kot ok. 15 % naloge.

2.2. PODPOGLAVJE ...

Za oblikovanje naloge velja:

Robovi strani (margins): levo 3,5 cm, desno 3 cm, zgoraj 3,5 cm, spodaj 3 cm (robovi na izpisanih straneh so nekoliko večji zato, ker se naloga pri vezavi obreže).

Besedilo: prva možnost:
• pisava (font): Trebuchet MS (standardna pisava v MS Windows). Pisava velja za celo nalogo in se med poglavji ne menja. Razne “eksotične” pisave niso zaželene.
• velikost pisave:
besedilo 11 točk z enojnim razmakom vrstic, obojestransko poravnan (slog: Navaden / Telo besedila oziroma • Bullet za označene [bulleted] vrstice),
naslovi glavnih poglavij (X.) 15 točk krepko (slog: Naslov 1),
naslovi podpoglavij 1. reda (X.X.) 13 točk krepko (slog: Naslov 2),
izjemoma: naslovi podpoglavij 2. reda (X.X.X.) 11 točk krepko (slog: Naslov 3),
podpisi k slikam, tabelam in grafom 11 točk ležeče (slog: Slika),
opombe 10 točk ležeče (slog: Opomba),
besedilo v glavi in nogi 8 točk ležeče (slog: Noga).

Alternativno druga možnost:
• pisava (font): Times New Roman (standardna pisava v MS Windows).
• velikost pisave:
besedilo 12 točk z enojnim razmakom vrstic, obojestransko poravnan,
naslovi glavnih poglavij (X.) 16 točk krepko,
naslovi podpoglavij 1. reda (X.X.) 14 točk krepko,
izjemoma: naslovi podpoglavij 2. reda (X.X.X.) 12 točk krepko,
podpisi k slikam, tabelam in grafom 12 točk ležeče,
opombe 11 točk ležeče,
besedilo v glavi in nogi 9 točk ležeče.

ninanana123 · Pridružen/-a: 19.07. 2009, 17:32 Prispevkov: 1783

 zaključek,

 literatura in viri,

 priloge (če obstajajo).

Značilnosti prvin dela

 Zunanja stran (platnice); vsebuje navedbo imena fakultete, vrsto dela, naslov dela, navedbo avtorja ter kraj in mesec oddaje dela.

 Prva stran; vsebuje navedbo imena fakultete, vrsto dela, naslov dela, navedbo avtorja, vpisno številko avtorja, navedbo študijskega programa, navedbo mentorja ter kraj in mesec oddaje dela.

 Izjava o avtorstvu magistrskega dela; Avtor na začetku dela poda izjavo o avtorstvu magistrskega dela, ki zajema navedbo svojega imena, vpisno številko, naslov dela ter besedilo, da s svojim podpisom zagotavljam, da je magistrsko delo izdelal samostojno pod mentorstvom (naziv, ime in priimek), da je elektronska oblika dela identična s tiskano obliko dela ter da soglaša z javno objavo elektronske oblike magistrskega dela v zbirki fakultete. Izjavo avtor lastnoročno podpiše. Izjava o avtorstvu magistrskega dela mora biti, prilagojeno vrsti dela in spolu študenta/ke, povsem skladna z vzorčnim besedilom v prilogi teh navodil.

 Povzetek; Povzetek se piše v slovenskem in angleškem jeziku. Na začetku povzetka v angleškem jeziku je v angleškem jeziku zapisan tudi naslov dela. Povzetek je dolg največ 250 besed in sicer s sledečimi alinejami:

• raziskovalni izziv in namen (cca. 50 besed): širši problemski okvir in utemeljitev namena dela in kaj so razlogi za pisanje dela ali razlogi za raziskovanje

• metodologija/pristop raziskovanja (cca. 50 besed): kako so cilji doseženi, katere metode so uporabljene

• ugotovitve (cca. 50 besed): kaj je bilo ugotovljeno v okviru analize in rezultati

• uporabnost (cca. 50 besed): prispevek glede na področje proučevanja

• znanstvene (spremembe v znanosti in znanstvenih pristopih, ugotovljene omejitve raziskovalnega dela in predlogi za nadaljnje delo) ali

• praktične (kaj rezultati pomenijo za prakso v javnem sektorju in širše, aplikativni učinki, ekonomski učinki) ali

• družbeno okolje (takšen učinek ima delo na sociološko okolje, kako vpliva na javnost, področje okolja, industrije, kdo ima od tega korist).

 Kazalo; Kazalo predstavlja številčni in tekstualni pregled vseh delov in poddelov vsebine magistrskega dela, s pomočjo katerega se lahko hitro najdejo strani, kjer so ti deli in poddeli napisani (od izjave o avtorstvumagistrskega dela, do prilog).

 Kazalo ponazoritev; Grafikone, slike, tabele, skice, sheme, karte, zemljevide in druge vrste ponazoritev, ki so vključene v besedilo, se prikažejo kronološko (po vrstnem redu navedbe v besedilu), posebej za vsako vrsto ponazoritev.

 Kratice, okrajšave in prevodi tujih izrazov; podajo se vsaka posebej v svojem pregledu, v tabelarični obliki.

 Uvod; Obvezna sestavina je uvod. Uvod je začetni in pristopni del, ki predstavlja magistrsko delo. Z uvodom avtor uvede bralca v področje obravnavane tematike, spozna ga s problemom in predmetom raziskovanja, postavljenimi hipotezami, namenom in cilji raziskovanja, oceno že opravljenih raziskav, znanstvenimi metodami in s strukturo oz. kompozicijo magistrskega dela. Vsebuje

ninanana123 · Pridružen/-a: 19.07. 2009, 17:32 Prispevkov: 1783

konkretizirane navedbe, ki jih je študent navedel v obrazložitvi in delovnih hipotezah ob prijavi teme s tem, da je v obrazložitvi ob prijavi uporabljal prihodnji čas, ob končnem oblikovanju uvoda pa uporablja pretekli čas.

Uvod vsebuje praviloma naslednje sestavine, ki pa se jih ne strukturira v podpoglavja:

 problem in predmet raziskovanja s postavljenimi hipotezami,

 namen in cilje raziskovanja,

 oceno dotlej opravljenih raziskav,

 metode raziskovanja,

 strnjeni opis po poglavjih. Uvod obsega približno 5% dela.

 Osrednji del; Osrednji del dela predstavlja njegov najpomembnejši del. V njem študent dokazuje svoje znanje, sposobnosti, izkušnje, kritičnost, ustvarjalnost, raziskovalno izkušenost in motiviranost. Logično mora povezovati relevantna spoznanja, dejstva, dokaze in misli pri opredeljevanju raziskovalnega problema in izvajanju zaključkov. Pri tem mora biti samostojen, objektiven pri presojanju in podajanju relevantnih ocen in predlogov, svojo samostojnost in odgovornost pa potrdi z argumenti in utemeljenimi dokazi. V osrednjem delu študent citira tuja stališča, spoznanja in formulacije oz. navaja uporabljeno literaturo v sklicevalnih zapisih. Končno besedilo študent obdela v treh delih oz. sklopih, in sicer:

 zgodovinsko-teoretični, retrospektivni ali eksplikativni del (predstavitev dosedanjih spoznanj),

 analitično-eksperimentalni del (rešuje raziskovalni problem in predmet raziskovanja ter dokazujejo postavljene hipoteze)

 perspektivni del (v tem delu študent jasno, sistematično, sistemsko in strnjeno predstavi relevantna spoznanja, informacije, stališča, ugotovljena dejstva, ki so obdelana in obširno obrazložena v analitično-eksperimentalnem delu dela in kjer je dokazana ali ovržena postavljena

hipoteza).

Zgoraj omenjeni trije temeljni deli ne pomenijo, da ima delo le tri dele in tri naslove teh delov. Ti deli pomenijo le vsebinske sklope oz. skupine, ki imajo več delov in poddelov s svojimi značilnimi naslovi.

 Zaključek; Vsebuje strnjene ugotovitve po poglavjih. Obsega približno 5% dela. V zaključku se ne navajajo citati in opombe pod črto. Podobno kot uvod, tudi zaključek ne delimo na podpoglavja, temveč besedilo formuliramo kronološko, po strukturi dela v odstavkih.

 Literatura in viri; Ob koncu dela je treba podati prikaz vse uporabljene literature in virov po abecedi avtorjev citiranih del.

 Priloge; Anketni listi, analizne tabele, uporabljeni dokumenti in podobno se prikažejo kronološko v popisu prilog.

CITIRANJE

Pri pisanju je treba strogo ločiti avtorjev tekst od tujega teksta, tujih spoznanj, misli, idej, podatkov, ilustracij idr. Pisec lahko prevzame definicije pojmov, znanstvena dejstva, ideje, podatke, informacije, ilustracije idr., vendar mora vedno na jasen in običajen način navesti, čigavo je in od kod je vse to prevzel. To doseže s citiranjem. S citiranjem se razume pisno ali ustno navajanje od besede do besede tujih delov teksta ali besed, ki se lahko preverijo.

ninanana123 · Pridružen/-a: 19.07. 2009, 17:32 Prispevkov: 1783

Dobesedno prevzemanje tujih delov teksta mora avtor dati v narekovaje in ob koncu prevzetega teksta navesti tuje delo na običajen način. Primer: »S citati je treba biti previden. Kajti hitro se namreč zgodi, da med številnimi citati izgine lastno besedilo.«

(Hladnik, 1994, str. 119).

Če študent daljši tekst interpretira (povzema, parafrizira) z lastnimi besedami in na svoj način, mora navesti vir, iz katerega je prevzel parafrizirani tekst. Nenavajanje tujih avtorjev in njihovih del se šteje kot plagiat (intelektualna kraja).

Pri pisanju priporočamo harvardski sistem sklicnih opomb oziroma citiranja (Harvard APA). Zanj je značilno direktno povezovanje citatov z bibliografskimi enotami iz popisa literature na koncu stavka v okroglem oklepaju. Pri citiranju se za primere, ki niso navedeni v nadaljevanju teh navodil oz. kot dodaten pripomoček, uporablja Harvard APA standarde (www.apastyle.org).

Primeri navedb sklicnih opomb (citiranja):

 Pri citiranju dela enega avtorja se najprej navede avtor citata, nato sledi letnica dela, iz katerega je vzet citat, in stran, na kateri je zapisan citat (Kurelj, 2010, str. 145).

 Če sta avtorja dva, zapišemo oba (Drenovec & Sekne, 2007, str. 76).

 Pri besedilih s 3 do 5 avtorjev se navede vse avtorje (Petrič, Kurelj & Klemenčič, 2000)

 Pri besedilih z več kot pet avtorjev se navede le ime prvega avtorja in doda »in drugi« ali (Dežman, in drugi, 2009, str. 41).

 Pri sklicevanju na določeno idejo brez citiranja se vir označi na naslednji način (Brejlec, 2009) Citiramo lahko tudi ugotovitev določenega avtorja (npr. Brejlec), ki jo je v svojem delu povzel drugi avtor (npr. Ivanović). Gre za citiranje po sekundarnem viru (ne po originalu). Označi se tako, da najprej navedemo avtorja citata (original), nato se zapiše »v:« in navede priimek avtorja dela (Brejlec v: Ivanović, 2006, str. 23). Tovrstno sklicevanje pri magistrskem delu ni zaželeno, praviloma naj študent neposredno uporabi primarni vir.

 Pri splošnem sklicevanju na določenega avtorja oz. delo se navedeta le priimek in letnica (Dežman, 2009). Takšno sklicevanje naj bo prej izjema kot pravilo.

 Če je citiranih več del istega avtorja z enako letnico, se doda naslov dela

(Klemenčič, Davčni sistemi, 2010) Če je v besedilu dela pri povzemanju citata že naveden avtor, se v oklepaju zapiše samo letnica in stran vira (npr. … podobno meni tudiKovačič (2008, str. 132), ki pravi, da je ...).

 Pri navajanju besedil, ki so zapisana kot spletni ali elektronski vir, sledimo logiki harvardskega citiranja. V kolikor je iz zapisa razviden avtor, se navede avtor, v kolikor pa ne, se na mestu avtorja navede nosilca materialnih pravic oz. lastnika spletne strani. V kolikor gre za spletni dokument najverjetneje številka strani ne obstaja. Če je iz dokumenta razvidna letnica zapisa se uporabi navedena letnica, v kolikor letnica ni razvidna, se zapiše leto, ko je bil vir najden (MJU, 2010).

 Pri navedbi citata iz dela, ki je bilo objavljeno na internetu in je objavljen tudi v obliki knjige (oz. kot del knjige, članek,…), navedemo tako, kot da bi uporabili delo v izvorni (knjižni) obliki.

 Pri navajanju zakonov, predpisov,… se v oklepaju navede kratica zakona

(predpisa, …) in citirani člen (ZDavP-2, 34. člen), pa tudi (34. člen ZDavP-2);

ninanana123 · Pridružen/-a: 19.07. 2009, 17:32 Prispevkov: 1783

izbran način se mora uporabljati enotno v celem besedilu.

 Pri navajanju anonimnih virov (npr. Statistični letopis) se v oklepaju navede naslov dela, letnica in stran (Statistični letopis, 2009, str. 59)

Navajanje in označevanje (vstavljanje napisa) posamezne ponazoritve mora biti v besedilu označeno z zaporednimi številkami istovrstne ponazoritve (grafikon 1, grafikon 2,…, slika 1, slika 2,…) in ustrezno naslovljeno (npr. Slika 45: Certifikat) ter zapisano krepko. Ponazoritve morajo biti na mestih, kamor vsebinsko sodijo. V besedilu morajo biti omenjene tako, da se navede njihova številka (npr. kot je to prikazano na Sliki 45). Grafikoni, slike in vse druge ponazoritve se poravnajo sredinsko. Pod vsako ponazoritvijo mora biti naveden tudi vir, na osnovi katerega je bila ponazoritev pridobljena ali prirejena. Primer:

Slika 45: Certifikat

Certifikat

Vir: Avtor (2010, str. 124)

Če gre za izvirno ponazoritev študenta, se navede: »Vir: lasten«. V kolikor je ponazoritev oblikovana na osnovi zbranih podatkov (npr. lastna raziskava), mora biti zapisan vir na osnovi katerega so v ponazoritvi predstavljena dejstva (npr. Priloga 2, ali pa npr. Tabela 17).

Nikoli se v vsebini ne navaja spletnih naslovov, ne v besedilu na kot vir slike ali tabele. Spletni naslov se lahko pojavlja le v poglavju Literatura in viri. Primer:

Grafikon 17: Področja samopodobe glede na spol

4,2 4,12 4,07

4,1 4,07
3,91

4 3,83 3,83

3,9

3,8 3,64 3,62 moški

3,7

ženske
3,6

3,5

3,4

3,3 splošna emocionalna socialna telesna

samopodoba samopodoba samopodoba samopodoba

Vir: lasten, tabela 17

V kolikor je potrebno, se za jedrom ponazoritve navedejo tudi opombe, kratice in simboli, ki razlagajo, dopolnjujejo ali dodatno pojasnjujejo vsebino ponazoritve.
NAVAJANJE LITERATURE IN VIROV

Pri navajanju literature in virov velja, da moramo biti vključena vsa dela, ki so bila na kakršenkoli način uporabljena pri pisanju dela.

ninanana123 · Pridružen/-a: 19.07. 2009, 17:32 Prispevkov: 1783

Če ima posamezno delo več avtorjev, so v seznamu literature navedeni vsi avtorji (poleg imena prvonavedenega avtorja se zapišejo imena ostalih).

Vsa uporabljena literatura in viri se razporedi samo v dva sklopa: Literatura in Viri.

Literatura so vsa dela, v katerih je znan avtor (pravna ali fizična oseba, tudi s svetovnega spleta). Pod vire pišemo samo pravne akte in pa spletne strani, kjer avtor ni znan, npr. spletišča kot celota) Pri tem se posamezna enota navaja skladno s spodnjimi navodili.

- Samostojne publikacije

 Priimek, I.(leto). Naslov dela. Kraj: Založba.

 Klemenčič, M. (2007). Davčni sistem. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

 Cankar, S., Hrovatin, N. (2007). Temelji ekonomije. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

- Članek v reviji

 Priimek, I. (leto izdaje). Naslov članka. Naslov revije, letnik izhajanja (številka revije) strani.
 Kocjančič, R. (2006). Der Einfluss des deutschen Grundgesetzes auf die verfassungsrechtliche Regelung der Regierung in der Republik Slowenien. WGO, Mon.hefte osteur. Recht, 48(5), str. 331-345.

 Članki, pri katerih sta navedeni le začetnici imena in priimka avtorja:

 Začetnici imena in priimka (leto) naslov članka. Naslov publikacije, letnik izdaje (številka publikacije), stran(i).

P. K. (2010). Uprava na razpotju. Delo, 52(17), str. 3.

 DOI – ga dodamo, če ga imamo, kot zadnji element. Za njim NI pike. V primeru, da ima spletni dokument DOI, damo samo DOI, URL ni potreben.

 Prispevek oz. poglavje v knjigi, zborniku;

 Če gre za prispevek v knjigi oz. zborniku z več avtorji, se najprej navede priimek in začetnico imena avtorja prispevka (poglavja) (leto) in naslov prispevka. Nato se zapiše »V«, začetnica imena in priimek tistega, ki je zbornik (knjigo) uredil ter v oklepaju (ured.), naslov zbornika (str., ki jih citirani prispevek obsega). Kraj: Založba.

Stankovič, J. (2008). Competence models and leadership development. V P. Peterlin (Ured.), Symposium proceedings (str. 9). Ljubljana: Faculty of Economics.

 Predpisi;

 (Leto objave). Naslov predpisa (uradna kratica, če je sprejeta). Objava, novele (če jih je več, se navede vse, ne le zadnja).

(2006). Zakon o varstvu študentov (ZVŠ-1). Ur. list RS, št. 30/06, 45/10.

 V kolikor avtor dela oz. lastnik moralne avtorske pravice ni znan, se na mestu avtorja zapiše lastnika materialne avtorske pravice (podjetje, zavod, …):

 Lastnik materialne avtorske pravice (leto izdaje). Naslov članka. Naslov publikacije, številka publikacije, stran(i).

 Večer (2010). Racionalizacija javnega sektorja. Večer (23), str 21.

 Viri z interneta

 Dela, ki so objavljena samo na internetu, se navajajo tako, da se namesto založbe, kraja izdaje, letnice in strani navede kje in kdaj je bil dokument dosegljiv. Uporabimo frazo »Pridobljeno iz:« in navedemo ustrezni popolni URL naslov dokumenta (če imamo DOI, ga navedemo nameto URL, kot zadnji

ninanana123 · Pridružen/-a: 19.07. 2009, 17:32 Prispevkov: 1783

element). Za URL (ali DOI) NI pike. Če je na dokumentu zapisan datum objave, potem zapišemo navedeni datum. V kolikor na dokumentu ni zapisanega datuma navedemo datum, ko je bil dokument najdeni.

 Če je avtor znan, navedemo priimek, I. (datum objave ali pridobitve dokumenta). Naslov. Pridobljeno iz URL

Damijan, J. P. (14. 10 2014). Damijan blog. Pridobljeno iz http://damijan.org/

 V kolikor avtor dela oz. lastnik moralne avtorske pravice ni znan se na mestu avtorja zapiše lastnika materialne avtorske pravice (podjetje, zavod,…)

OECD. (17. 12. 2010). Education at a Glance 2010. Pridobljeno iz OECD indicators: http://www.oecd.org/dataoecd/45/39/45926093

 Če je delo, objavljeno na internetu, knjiga, del knjige ali članek v elektronski obliki, delo navedeno tako, kot bi navedli tiskano, le da na koncu, za piko, dodamo: Pridobljeno datum dostopanja do dokumenta iz: URL

Todorovski, L., & Erman, N. (2009). Mapping the E-Government Research with Social Network Analysis. V M. Wimmer, H. Scholl, M. Janssen, & R. Trunmuller (Ured.), Electronic government (str. 13-15). New York: Springer. Pridobljeno 17. 12. 2010 iz http://link.springer.com/chapter/10.1007%2F978-3-642-03516-6_2

 Ostali (anonimni) viri;

 Pri ostalih (anonimnih) virih se navedba vira začne z naslovom vira in letnico izdaje (v oklepaju). Temu brez vejic sledi naslov vira. Npr.:

Statistični letopis. (2009). Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije.

 Za vse ostale možnosti se smiselno uporablja APA standard 6. verzija.

OPOMBE

Opombe se navajajo pod črto. Mesto v besedilu, na katero se nanaša opomba, in opomba pod črto se označujeta s številko. Opombe se ne uporabljajo zgolj za navedbo virov oz. sklic na predpise. Opombe je smiselno uporabiti, če jih je v celotnem besedilu prek deset in podajajo bralcu dodatne informacije.

Številčenje opomb je zaporedno od začetka do konca besedila.

SEZNAM PONAZORITEV

Seznam ponazoritev (grafikonov, slik, tabel,…) je oblikovan tako, da so posamezne istovrstne ponazoritve navedene zaporedno, glede na vrstni red pojavljanja v besedilu (posebej grafikoni, posebej slike …).

Za vsako posamezno ponazoritev se navede številčna oznaka ponazoritve, naslov ponazoritve in številka strani, na kateri se ponazoritev pojavlja.

DRUGE NAVEDBE

Seznam uporabljenih kratic in okrajšav. V seznamu se uporabljene kratice razvrstijo na abecedni način. Poleg kratice se zapiše pomen kratice. Primera:

KM Kadrovski menedžment

SL Statistični letopis

ninanana123 · Pridružen/-a: 19.07. 2009, 17:32 Prispevkov: 1783

Seznam slovenskih prevodov tujih izrazov; Navedbi uporabljenega jezika sledi seznam izrazov, po načelu tuj izraz – slovenski prevod. Navedejo se predvsem prevodi tistih tujih izrazov, ki še niso v splošni uporabi. Primeri:

Prevodi iz angleškega jezika

ability test test sposobnosti

knowledge test test znanja

fleld experiment terenski eksperiment

fleld study terenska študija

TEHNIČNA NAVODILA ZA IZDELAVO DIPLOMSKEGA IN MAGISTRSKEGA DELA

Papir: bel, A4.

Format strani: pokončen.

Robovi:

 zgoraj, spodaj, zunanji: 2,5 cm,

 notranji: 2,5 cm + rob za vezavo (gutter) 0,5 cm (3 cm).

Pisava : Tahoma (priporočilo) ali Arial.

Velikost znakov v besedilu: 11 pt pokončno (11 points, regular).

Razmik vrstic: 1,2 vrstic (1,2 lines spacing).

Obojestranska poravnava besedila (justify).

Glava in noga se ne uporabljata.

Oštevilčenje strani:

 Na notranji naslovni strani dela oštevilčenje ni izpisano.

 Druge strani morajo biti oštevilčene zaporedno od prve do zadnje strani (spodaj na sredini).

 Prvi del dela (od izjave o avtorstvu do uvoda dela se oštevilči z malimi rimskimi števili (iii, iv, v,…).

 Drugi del dela (od vključno uvoda do konca dela) se oštevilči z arabskimi številkami (1, 2, 3,…). Uvod je vedno na desni strani.
 Prazne strani nimajo številke strani.

Obseg besedila:

 Magistrsko delo: jedro besedila od pet avtorskih pol (150.000 znakov, 25.000 besed, cca 80 strani) do osem avtorskih pol (240.000 znakov, 40.000 besed, cca 128 strani).

 Naslovnica, kazala, izjave, morebitne priloge ipd. se štejejo posebej.

ninanana123 · Pridružen/-a: 19.07. 2009, 17:32 Prispevkov: 1783

JEZIK

Delo mora biti jezikovno neoporečno. Za strokovno besedilo v delu, ki ni literarno besedilo, veljajo določena pravila (kot npr.: besedilo mora biti nedvoumno (priporočamo krajše stavke, ki so preprosto razumljivi in vsebujejo čim manj podrednih zvez), ena in ista vsebina, pojav ali stvar naj bo vedno poimenovana z istim imenom).

Pisanje strokovnih besedil vpliva na razvoj slovenske strokovne terminologije. Avtor naj zato upošteva že uveljavljene slovenske izraze oz. prevode strokovnega izrazja. V primeru, da gre za novo strokovno izrazje, ki se pojavlja v tujih jezikih, se mora potruditi za iskanje ustreznih slovenskih prevodov.

Priloga: primer literature in virov

Literatura:

1. Cankar, S., Hrovatin, N. (2007). Temelji ekonomije. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

2. Kocjančič, R. (2006). Der Einfluss des deutschen Grundgesetzes auf die verfassungsrechtliche Regelung der Regierung in der Republik Slowenien. WGO, Mon. hefte osteur. Recht, 48(5), str. 331-345.

3. Stankovič, J. (2008). Competence models and leadership development. V P. Petrič (Ured.), Symposium proceedings (str. 9). Ljubljana: Economic faculty.

4. Večer (2010). Racionalizacija javnega sektorja. Večer, (23), str. 21.

5. Todorovski, L., & Erman, N. (2009). Mapping the E-Government Research with Social Network Analysis. V M. Wimmer, H. Scholl, M. Janssen, & R. Trunmuller (Ured.), Electronic government (str. 13-15). New York: Springer. Pridobljeno 17. 12. 2010 iz http://link.springer.com/chapter/10.1007%2F978-3-642-03516-6_2

Viri:

1. (2006). Zakon o varstvu študentov (ZVŠ-1). Ur. list RS, št. 30/06, 45/10.

2. Statistični letopis. (2009). Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije.

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli