Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

ninanana123 · Pridružen/-a: 19.07. 2009, 17:32 Prispevkov: 1783

dr. Tatjana Kovač
Kako do diplome
Priročnik za študente
Celje 2009
Tatjana Kovač, Mirjana Ivanuša-Bezjak, Bogdan Kavčič, Irena Slemenšek in
Jožica Škorja
KAKO DO DIPLOME
Priročnik za študente
4. dopolnjena izdaja
Izdala in zaloţila ■ Fakulteta za komercialne in poslovne vede
Celje 2009
Tisk ■ Fakulteta za komercialne in poslovne vede
Celje 2009
© 2009 Fakulteta za komercialne in poslovne vede
Kopiranje oz. razmnoţevanje brez pisnega dovoljenja FKPV je prepovedano.
1 Uvod................................................................................................................................ 5
2 Priprava diplomskega dela ............................................................................................. 6
2.1 Izbira teme diplomske naloge ...................................................................................... 7
2.2 Prijava teme z dispozicijo diplomske naloge .............................................................. 7
2.2.1 Naslov diplomske naloge ........................................................................................ 8
2.2.2 Potrditev teme diplomske naloge ............................................................................ 9
3 Pisanje diplomske naloge ............................................................................................. 10
3.1 Poglavja diplomske naloge ........................................................................................ 10
4 Delo z viri in literaturo .................................................................................................. 12
4.1 Pregled in izbor virov.................................................................................................. 12
4.2 Vrste virov ................................................................................................................... 13
4.3 Iskanje literature ......................................................................................................... 13
4.3.1 Iskanje v knjiţnici .................................................................................................. 13
4.3.2 Bibliografski podatki na zgoščenkah ...................................................................... 15
4.3.3 Iskanje po računalniških podatkovnih bazah ......................................................... 15
4.4 Branje literature .......................................................................................................... 16
4.5 Izpisovanje iz literature ............................................................................................... 17
4.6 Urejanje lastne dokumentacije ................................................................................... 17
5 Raziskovalno delo za diplomsko nalogo ....................................................................... 18
5.1 Metode raziskovanja .................................................................................................... 18
5.2 Vrste raziskovanja ...................................................................................................... 18
5.2.1 Namizno raziskovanje ........................................................................................... 18
5.2.2 Kvantitativno raziskovanje ..................................................................................... 18
5.2.3 Kvalitativno raziskovanje ....................................................................................... 19
5.3 Anketni vprašalnik ...................................................................................................... 19
5.3.1 Strukturirani tip spraševanja .................................................................................. 20
5.3.2 Nestrukturirani tip spraševanja .............................................................................. 20
5.3.3 Visokostrukturirani vprašalniki ............................................................................... 20
5.3.4 Polstrukturirani vprašalniki .................................................................................... 20
5.3.5 Sestavljeni vprašalniki ........................................................................................... 20
6 Oblikovanje naloge ....................................................................................................... 23
6.1 Zunanja stran (platnice) .............................................................................................. 23
6.2 Prva notranja stran (ponovljena platnica) ................................................................. 23
6.3 Nastavitev strani in izpis ............................................................................................ 24
6.4 Številčenje strani ........................................................................................................ 24
6.5 Tip pisave, velikost črk, slog ...................................................................................... 24
6.6 Poglavja ....................................................................................................................... 25
6.7 Opombe pod črto (sprotne opombe v nogi dokumenta) ........................................... 25
6.8 Tabele in slike ............................................................................................................. 25
6.9 Kazalo vsebine ............................................................................................................ 26
6.10 Obseg naloge ............................................................................................................ 26
6.11 Jezik in čistopis ........................................................................................................ 27
6.12 Citiranje ..................................................................................................................... 27
6.12.1 Skrajšano citiranje ................................................................................................ 27
6.12.2 Povzemanje besedila, ki citira originalno delo ...................................................... 28
6.12.3 Povzemanje besedila iz originalnega dela ............................................................ 28
6.12.4 Več del istega avtorja, izdanih v istem letu ........................................................... 28
6.12.5 Citiranje člankov iz elektronskih serijskih publikacij v podatkovnih bazah ............. 29
6.12.6 Citiranje prispevka s spleta................................................................................... 29
6.12.7 Citiranje ustnega vira............................................................................................ 29
6.12.8 Opombe pod črto ................................................................................................. 29
6.13 Literatura in viri ......................................................................................................... 30
6.13.1 Monografije (monografske publikacije: knjige, CD …) .......................................... 30
6.13.2 Članki v serijskih publikacijah ............................................................................... 31
6.13.3 Elektronski viri ...................................................................................................... 32
6.13.4 CD (zgoščenka) in prispevek na CD ..................................................................... 33
6.13.5 Netiskane in druge publikacije .............................................................................. 34
6.14 Sklepne misli ............................................................................................................. 34
7 Popravljanje in tehnična ureditev besedila ................................................................. 35
7.1 Vsebinski popravki ..................................................................................................... 35
7.2 Pravopisni, slovnični in slogovni popravki ter obseg naloge .................................. 35
7.3 Vezava in število izvodov naloge ............................................................................... 35
7.4 Splošni napotki ........................................................................................................... 36
8 Zagovor diplomske naloge ............................................................................................ 37
8.1 Priprava na predstavitev diplomskega dela .............................................................. 37
8.1.1 Priprava gradiva za predstavitev ............................................................................. 37
8.1.2 Izbor in priprava prostora in tehničnih pripomočkov ................................................. 37
8.2 Potek predstavitve (protokol) ..................................................................................... 38
9 Zaključne misli .............................................................................................................. 40
10 Uporabljena literatura in viri........................................................................................ 41
11 Priloge .......................................................................................................................... 42
Slika 1: Spletna stran knjiţnice FKPV ..............................................................................14
Slika 2: COBISS – baze podatkov....................................................................................15
Slika (Fotografija, Graf) 3: Neto plača zaposlenih ............................................................26
Tabela 1: Izračun plač ......................................................................................................25
1 ■ Uvod
1 Uvod
Sanje vsakega študenta so slovesna podelitev diplome. To je trenutek, na katerega verjetno mnogokrat pomisli, tako v prijetnih kot v neprijetnih trenutkih študija.
V prvem letniku se vsakemu študentu zdi diploma nekaj zelo oddaljenega in sanjskega. V drugem letniku se diplomi pribliţuje, v tretjem letniku pa to postane ţe resničnost. Ko študenta do konca študijskih obveznosti loči le še nekaj izpitov, pa začne vedno bolj razmišljati o vsebini svoje diplomske naloge. Pri tem tehta, kateri predmeti so bili tisti, ki jih je najraje poslušal in pri njih najbolj navdušeno sodeloval; katerega predavatelja, bi ţelel izbrati za mentorja pri svoji nalogi; na katerem strokovnem področju ţe ima izkušnje oziroma bi jih ţelel dopolniti in razvijati.
S priročnikom Kako do diplome ţelimo študentom Fakultete za komercialne in poslovne vede pomagati, svetovati in jih spodbujati na poti do diplome.
2 ■ Priprava diplomskega dela
6
2 Priprava diplomskega dela
Diplomska naloga je samostojno strokovno delo študenta1. Pisci diplomskih in drugih strokovnih del ne ustvarjajo kar po spominu in ne izhajajo zgolj iz svojega omejenega znanja, ampak si pri pisanju pomagajo z različnimi objavljenimi podatki, s proučevanjem literature črpajo tuje znanje, povzemajo dejstva iz drugih del, uporabljajo ţe izdelane koncepte in teorije ter prevzemajo tuje misli. Vsako raziskovanje in pisanje torej deloma temelji na proučevanju podatkov. Obstoječe znanje povzemamo, ga razčlenjujemo, dopolnjujemo in z dodanim lastnim prispevkom zdruţujemo v novo kakovostno znanje. Tako ali drugače zapisano znanje s tem omogoča napredek in porajanje novega znanja, saj ni treba vsakokrat vsega ponovno odkrivati (Kobeja 2001, 11).
Postopek izdelave diplomske naloge praviloma teče po korakih v naslednjem vrstnem redu:
1. ideja o temi (predlog naslova diplomske naloge);
2. seznanitev s Pravilnikom o diplomski nalogi in z Navodili za pisanje diplomske naloge;
3. preverjanje razpoloţljivih virov (obstoj in dosegljivost literature in virov);
4. posvet s potencialnim mentorjem o primernosti naslova in predlagane vsebine;
5. faza zasnove naloge: izdelava dispozicije, v sodelovanju z mentorjem, prijava teme z dispozicijo (obr. DN-1), potrditev teme, dispozicije in mentorja (Sklep KŠZ2);
6. faza nastajanja naloge: začetek pisanja naloge (struktura poglavij, miselni vzorci), izvedba raziskovalnega dela (npr. anketa), pisanje vsebine, sodelovanje z mentorjem (1. osnutek naloge in popravki, 2. osnutek naloge …), analiza raziskovanja, vrednotenje hipotez, sklepi in zaključek (sodelovanje mentorja), pisanje zahvale, povzetka in ključnih besed (v slovenščini in tujem jeziku), zadnji pregled mentorja (in somentorja, obr. DN-2);
7. faza dokončanja naloge: lektoriranje in potrdilo lektorja (DN-3), dokončno tehnično oblikovanje v skladu z navodili, vezava naloge in oddaja treh vezanih izvodov ter enega na CD, oddaja naloge, prijava k zagovoru diplomske naloge (obr. DN-4 s prilogami);
8. priprava scenarija za javno predstavitev diplomske naloge (predstavitev v PowerPointu) in trening (časovna omejitev!);
9. zagovor diplomske naloge;
10. svečana podelitev diplomske naloge.
Čas pisanja diplomske naloge je od enega do šest mesecev (glede na časovno omejitev študenta ali mentorja, delovno vnemo in dosegljivost podatkov). Mentor pri tem študenta usmerja in mu svetuje. Večinoma poteka komunikacija med študentom in mentorjem preko elektronske pošte, večje tekstovne sklope pa študent posreduje mentorju tiskano na papirju. Ker je diplomska naloga študentovo avtorsko delo, ne gre pričakovati, da jo bo pisal mentor! Njegova vloga je strokovna pomoč, usmerjanje in svetovanje.
1 FKPV: Navodila za pisanje diplomske naloge, Pravilnik o diplomski nalogi (3. člen)
2 Komisija za študijske zadeve
2 ■ Priprava diplomskega dela
7
2.1 Izbira teme diplomske naloge
Študent izbere temo diplomske naloge po lastni presoji ali na osnovi razpisanih tem za tekoče študijsko leto. Pred prijavo teme seznani potencialnega mentorja z izbrano temo in si pridobi njegovo ustno soglasje. Mentor je lahko pedagoški delavec visoke strokovne šole: asistent, predavatelj, višji predavatelj, docent, profesor itd. Če je vsebina naloge multidisciplinarna, se v skladu s Pravilnikom o diplomski nalogi določi tudi somentorja.
Pred začetkom izbire teme diplomske naloge si mora vsakdo postaviti nekaj vprašanj (Bučar 2000, 6): Kaj je tisto, kar me zanima, kar ţelim proučevati? Zakaj me to, kar ţelim v diplomski nalogi proučevati, zanima ? Kako bom proučeval tisto, kar me zanima (struktura in metoda)? Kje in od kod bom črpal podatke, informacije in znanje? Ali bo to besedilo še kdo bral?
Odgovore na zastavljena vprašanja iščemo postopno. Osnovna ideja je povezana s posameznikovim osebnim zanimanjem za določeno temo (ne glede na to, ali je ideja lastna ali tuja). Izdelovanje naloge, ki posameznika ne zanima, po vsej verjetnosti ne bo dalo dobrih rezultatov. Ne smemo pa pozabiti na intelektualno radovednost, ki bo skoraj vsak problem naredila zanimiv, in na raven splošnega znanja o izbrani temi. S pripravljanjem diplomske naloge bo posameznik nadgrajeval in izboljševal strokovno znanje na izbranem področju.
V skladu s Pravilnikom o diplomski nalogi lahko študent prijavi temo naloge skupaj z dispozicijo, ko mu manjkata največ dva izpita. Torej ni ovir, da bi z nalogo odlašali; najbolje je začeti takrat, ko »se posveti« dobra ideja in ko le-ta dozori v primeren naslov naloge.
2.2 Prijava teme z dispozicijo diplomske naloge
Študent prijavi temo na obrazcu "Prijava teme diplomske naloge" (obrazec DN-l, glej prilogo), ki ga odda v referatu za študentske zadeve . Vsebina obrazca DN-1 vključuje tudi obvezne točke dispozicije diplomske naloge, določene v 8. členu Pravilnika o diplomski nalogi:
- naslov diplomske naloge,
- opredelitev problema, namen in cilji ter osnovne trditve ali hipoteze,
- predvidene metode dela,
- predvidena struktura poglavij (kazalo),
- predvidena literatura in viri.
Študent vloţi omenjeni obrazec takrat, ko je dispozicija končana in jo je potrdil – podpisal mentor. Dispozicija naloge pomeni »ogrodje« diplomske naloge, zato je njeni pripravi potrebno posvetiti dovolj časa in pozornosti. Kakovostna dispozicija je izhodišče za nastanek in pisanje diplomske naloge.
2 ■ Priprava diplomskega dela
8
2.2.1 Naslov diplomske naloge
Študent napiše predvideni (delovni) naslov diplomske naloge. Oblikuje ga glede na razpisane teme diplomskih nalog, ki jih za vsako študijsko leto potrdi senat šole (5. in 6. člen Pravilnika o diplomski nalogi, priloga). Razpisane teme diplomskih nalog so širša, naslov naloge pa oţja opredelitev izbranega področja. Naslov je lahko določen v sodelovanju in soglasju podjetja, v katerem je študent zaposlen ali je v njem opravljal obvezno delovno prakso. Nekatera podjetja podpirajo raziskave, kakršne so diplomske naloge, še posebej, če je tema naloge za podjetje privlačna.
Opredelitev problema, namen in cilj diplomske naloge, osnovne trditve ali hipoteze
V tej točki študent na kratko opredeli problem, ki ga bo obravnaval v diplomski nalogi. Opiše namen diplomske naloge (definicija problema, zakaj se je odločil za to temo) in predstavi, katere cilje ţeli doseči (kaj so predvidene rešitve problema). Osnovne trditve ali hipoteze so tiste predpostavke, ki predvidoma rešujejo zastavljeni problem. V raziskovalnem delu jih je potrebno ovrednotiti – potrditi ali zavrniti.
Predvidene metode dela (in raziskovanja)
V tem poglavju je potrebno opredeliti metode dela oziroma raziskovanja, kot so:
študij strokovne literature (primarni in sekundarni viri), metoda komparacije (primerjava različnih virov), metoda kompilacije (povzemanja raznih virov), metoda anketiranja, metoda opazovanja, metode statističnih obdelav, metode ekspertnih sistemov in sistemov za podporo odločanju, etnografska metoda, ….
Izbira metode je odvisna od vsebine naloge, vrste obravnavanega problema in okolja tega problema. Nekatera tipična vprašanja, ki pomagajo pri izbiri ustrezne metode, so: ali bo diplomska naloga teoretičnega značaja in bo uporabljala statistične podatke; ali se bo izvajala anketa na naključno izbranem ali določenem vzorcu anketirancev; ali bo naloga izdelana na primeru konkretnega podjetja – organizacije; kje in kako zbrati podatke; ali so podatki za raziskovalni del naloge dostopni na internetu in v javno dostopni literaturi in kako dobljene rezultate raziskave statistično obdelati in jih prikazati?
Pri zbiranju podatkov in informacij, ne glede na metodo, lahko študent naleti na razne omejitve, kot so nedostopnost virov zaradi poslovne tajnosti, dostop do virov za omejeno obdobje ali omejeno področje itd. V takem primeru omejitve tudi navedemo.
Predvidena struktura poglavij
Struktura poglavij – predvideno kazalo, ki je sestavni del dispozicije, je predvidena zasnova vsebine. Morda ga bo potrebno pri pisanju dopolniti ali spremeniti. Kazalo mora vsebovati naslove glavnih poglavij in podpoglavij in njihovo zaporedje, iz katerih bo razvidna struktura. Poglavja morajo biti logično in smiselno povezana in morajo tvoriti zaključeno celoto.
2 ■ Priprava diplomskega dela
9
Predvidena literatura in viri
Seznam literature naj vsebuje literaturo in druge vire (strokovne revije, časopisi, CD, DVD, internetni naslovi …), ki jih bo študent uporabljal pri pisanju naloge. Praviloma naj ne bo starejša od 10 let in ne sme biti izključno slovenska. Pričakujemo, da bodo v seznamu vsaj trije viri tujih avtorjev.
Dispozicija je napisana v slovenskem knjiţnem jeziku (pravopisno in slogovno ustrezna).
2.2.2 Potrditev teme diplomske naloge
Temo diplomske naloge odobri predsednik Komisije za študijske zadeve in potrdi mentorja (9. in 10. člen Pravilnika). Kandidat mora diplomsko nalogo končati v šestih mesecih po odobritvi, to je od datuma prejetega sklepa Komisije za študijske zadeve. Če naloge v tem roku ne dokonča, mora zaprositi Komisijo za študijske zadeve za podaljšanje roka.
Naslova teme in izhodišč, na katerih temelji dispozicija diplomske naloge, praviloma ni moţno spremeniti. Tudi mentorja običajno ne zamenjujemo, če ni utemeljenih razlogov za to. Kadar obstaja potreba po takih spremembah, jih študent ureja s posebnimi vlogami (obrazec DN-5 in DN-6; 6. in 12. člen Pravilnika).
3 ■ Pisanje diplomske naloge
10
3 Pisanje diplomske naloge
Diplomska naloga je študentovo samostojno strokovno delo. To je pisni dokument, s katerim študent dokaţe, kako zmore med študijem pridobljeno znanje uporabiti za obravnavanje izbrane tematike s področja komerciale. Diplomska naloga je dokaz o študentovem samostojnem strokovnem delu. Usmerjena mora biti v kritično reševanje izbrane teme iz prakse in aplikacije strokovno-teoretičnega znanja, pridobljenega pri študiju.
Jezik v diplomski nalogi ne sme biti esejističen, literaren, ampak stvaren, znanstven. Izraţati se moramo jasno in natančno ter dosledno uporabljati strokovno terminologijo. Naloga mora biti bralcu razumljiva. Diplomsko nalogo pišemo v prvi osebi ednine ali mnoţine.
3.1 Poglavja diplomske naloge
Struktura diplomske naloge je opredeljena v Navodilih za pisanje diplomske naloge.
a. Naslovnica – je opredeljena v 17. čl. Pravilnika o diplomski nalogi in v Navodilih za pisanje diplomske naloge.
Prva notranja stran vsebuje osnovne podatke o nalogi in mora biti urejena strogo po teh navodilih in v skladu z navedenim primerom, kot je prikazano v prilogi.
b. Zahvala na začetku diplomske naloge ni obvezna, vendar se v njej lahko zahvalimo mentorju, osebi, ki je lektorirala besedilo ter ostalim, ki so sodelovali in tako pripomogli k nastanku naloge. Obsega naj največ pol strani.
c. Povzetek s ključnimi besedami obsega največ pol strani v slovenskem in angleškem (nemškem) jeziku. Zajema bistvene misli, povezane s tezo diplomske naloge. Povzetek in ključne besede naj bralca poučijo o naravi našega dela in ga usmerijo, da ne bo v njem iskal tistega, česar ni in česar niti nismo nameravali obravnavati. Ključne besede naj bralcu povedo, kateri najpomembnejši pojmi so v diplomski nalogi razloţeni.
d. Kazalo podrobno označuje poglavja po straneh (priporočljivo je dodati tudi kazalo tabel in slik). Sestavimo ga na koncu, ko je ţe natipkan čistopis naloge. Sledi mu seznam tabel, slik in grafov, če jih v nalogi uporabimo. Z urejevalnikom teksta, npr. Ms Wordom, lahko izdelamo avtomatsko kazalo vsebine, tabel in slik v ţeleni obliki.
e. Uvod razlaga dispozicijo diplomske naloge. Ponovimo točke dispozicije in navedemo naloge, ki jih je treba opraviti, da bi realizirali zastavljene cilje.
f. Teoretični del (ni naslov poglavja) ponavadi zajema vsa ključna dosedanja spoznanja o problemu s teoretičnega vidika, kjer ponazorimo različne teze, modele, koncepte in metode. Zaključek teoretičnega dela naj zajema kratko diagnozo problema in moţne smeri iskanja rešitev.
g. Empirični del (ni naslov poglavja) vsebuje primeren metodološki in raziskovalni pristop, kjer sta v ospredju kvantitativna in kvalitativna metodologija. Pri tehnikah si ponavadi pomagamo z intervjuji, anketami, študijami primerov in različnimi oblikami eksperimentov, ki jih lahko strokovno in znanstveno utemeljimo. Najpomembnejši je način interpretacije zbranih podatkov. V tem delu se tudi opravi test hipotez, ki so postavljene v uvodu. Trditev se lahko dokaţe kot pravilna ali pa se ovrţe.
3 ■ Pisanje diplomske naloge
11
Teoretični in empirični (analitični) del sestavljata jedro naloge. To je osrednji, najobseţnejši, najpomembnejši in najbolj inventivni del pisnega dela (Ţiţmond 1998, 24-26). V njem se podrobno razvija, razlaga in postopoma obdeluje tema. Dejstva, dokazi in misli se strokovno in logično povezujejo. Pri tem je pomembno, da je študent samostojen in objektiven pri presoji in ocenjevanju relevantnih dejstev in predlogov. Iz teoretičnega uvoda mora biti razvidno, kako se naša raziskava vključuje v dosedanje raziskovanje tega vprašanja in kakšen bo naš prispevek.
V jedru navajamo druge pisce, tako da povzemamo njihove misli, ali pa da dobesedno navedemo posebno pomembne misli. Ob tem se moramo seveda ravnati po pravilih o citiranju (Navodila). Dobesedne navedbe naj ne bodo predolge in naj jih ne bo preveč. Izbor literature, na katero se sklicujemo, mora biti dovolj širok.
Jedro je razčlenjeno na več poglavij in po potrebi na podpoglavja, ki morajo biti logično povezana – vsako mora biti smiselno nadaljevanje prejšnjega. To pomeni, da posamezno podpoglavje ločeno obravnava določeno področje, ki spada v glavno poglavje. Če je le mogoče, mora vsako podpoglavje smiselno nadaljevati prejšnje misli. Vse skupaj mora biti seveda povezano z naslovom poglavja.
Besedilo pišemo v odstavkih. V posameznem odstavku je skupina stavkov, ki izraţajo zaokroţeno misel in se logično povezujejo s prejšnjim oziroma naslednjim odstavkom. Ko povezanosti ni več, se odločimo za novo poglavje.
h. Zaključek (sklepne misli) je povzetek ugotovitev. V tem delu povzamemo vsebino celotne naloge (kaj je bilo narejeno, ugotovljeno) in izoblikujemo priporočila za prakso ter navedemo morebitne odprte probleme, ki jih je še treba razrešiti.
Sklep je v bistvu sistematična, natančna in strnjena sinteza spoznanj, stališč, dejstev in ugotovitev analitično raziskovalnega dela jedra in predlogov. Zato v njem ne navajamo novih podatkov, dokazov, informacij in predlogov. Sklep mora biti razmeroma kratek (do tri strani).
V njem poskušamo odgovoriti na vprašanja: ali smo dokazali hipotezo oz. trditev, ki je bila naša predpostavka; ali smo s svojo analizo določenega problema prišli do novih zaključkov, koristnih za prakso in ali bo podjetje, na primeru katerega smo delali nalogo, lahko iz analize podatkov kaj spremenilo ali kaj koristnega uporabilo v praksi?
Sklep mora biti povsem avtorski.
i. Seznam uporabljenih virov in literature zajema vse vire in literaturo, ki jih je študent dejansko uporabljal. Priporočljivo je, da študent uporabi najmanj 30% tujih virov.
j. Priloge so zaključni del diplomske naloge, kjer študent prikaţe dokaze, ki jih ni mogoče vpeti v druga poglavja (fotografije, tehnični podatki, kopije uradne dokumentacije, anketni vprašalniki itd.).
4 ■ Delo z viri in literaturo
12
4 Delo z viri in literaturo
Vsak podatek, ki ga vnesemo v našo diplomsko nalogo, vsako znanje, ki ga črpamo, vsaka teorija, ki jo uporabimo, in vsaka misel, ki jo povzamemo, ima svojega avtorja. Tem avtorjem smo dolţniki, ker so nam z objavljenimi deli omogočili, da lahko raziskujemo, pišemo in objavljamo lastne ugotovitve. Zaradi upravičenega javnega interesa za svoboden pretok informacij ima vsakdo pravico soočiti se z delom drugih avtorjev, ga brati, proučevati ter ga v primernem obsegu in na ustrezen način vključiti v svoje delo. S tem ko je njihovo delo uporabljeno v drugem delu, avtorjem pripada pravica do navedbe avtorstva. To mora biti identificirano in prispevki skrbno popisani. Zato vsakič, ko za svoje pisanje uporabimo odlomke iz tujih stvaritev, to na predpisan način označimo.
Če uporabimo tuje misli in jih v strokovnem besedilu prikaţemo kot svoje, zagrešimo plagiat. To je duhovna tatvina, pri kateri brez ustreznega priznanja avtorstva prevzamemo del ali celotno tujo stvaritev. Plagiat razumemo seveda predvsem kot etični prekršek. Hkrati pa sodi v kategorijo pravne obravnave, kjer ga opredeljujemo kot kršitev avtorske pravice, pri kateri si kdo (zavestno) lasti tuje delo.
Kako se torej izogniti plagiatu in s tem prispevati h korektnosti strokovnega besedila?
V besedilu moramo nedvoumno označiti, kateri deli so povzeti, in poleg tega navesti avtorja povzetih misli in njegovo delo (Kobeja 2001, 15). Navajanje ali citiranje je, kot rečeno, vključevanje misli drugih avtorjev v besedilo. Tuje misli vključujemo v svoje delo, da bi pokazali, da nadaljujemo določeno smer razmišljanja, da poznamo literaturo, da bi dokumentirali ali podkrepili svoje misli, jih ilustrirali, ali ker razpravljamo o mislih, ki jih navajamo. Eno pomembnih načel znanstvene etike je: Ne prisvajaj si tujih misli, tujih odkritij in tujega sloga! Hkrati pa velja, da je treba spoznanja drugih poznati in jih upoštevati pri svojem delu. Diplomski nalogi se šteje v dobro, če je iz nje razvidno, da je študent pregledal veliko ustrezne literature. Zato je prav, da so v nalogi povzeta spoznanja in misli drugih avtorjev. Toda slab vtis pusti tisti, ki ustvari videz, da so tuje misli njegove, in ki tujim mislim ne doda nič svojega. Zato je pomembno vedeti, kako navajamo dela drugih avtorjev.
Navajamo lahko na različne načine, lahko dobesedne ali v obliki povzetkov. Dobesedno navajamo posebno pomembne ali posebno dobro izraţene misli drugih piscev. Teh navedb naj bo čim manj in naj bodo čim krajše. Navedeni del tujega besedila (stavek, več stavkov, odstavek) označimo z narekovaji in takoj navedemo vir, bibliografski podatki zanj pa so nato v celoti izpisani v poglavju Uporabljena literatura. Način navajanja virov je natančno določen v Navodilih za pisanje diplomske naloge in se ga moramo dosledno drţati.
4.1 Pregled in izbor virov
Ţe pri izbiranju teme boste pregledali različno literaturo. Delo z viri, študij literature, izpisovanje, urejanje zapiskov in podobna opravila spremljajo raziskovanje v vseh fazah, sestavljajo študijsko delo, ki teče vzporedno ob različnih opravilih praktičnega raziskovanja. Pri zbiranju gradiva ima izbor virov velik pomen, še zlasti je pomembno novo, neznano in neobdelano gradivo.
4 ■ Delo z viri in literaturo
13
4.2 Vrste virov
Vire lahko razdelimo v tri skupine: primarni: opazovanja, ugotovitve, analize, ki jih opiše raziskovalec sam; sekundarni: knjige, članki, ki jih ni napisal raziskovalec sam, pač pa drugi na osnovi njegovih ugotovitev. Zgolj s sekundarnimi viri se ne moremo zadovoljiti, ker so primarni natančnejši, izčrpnejši. Edini problem pri iskanju takih virov je, da so teţje dostopni. Med sekundarne vire štejemo tudi strokovne enciklopedije, priročnike; terciarni: to so zapisi o literaturi na kakem področju - bibliografije, recenzije, kazala, izvlečki.
Nalogi je v prid, če uporabljamo več vrst virov in jih primerjamo ter preverjamo.
4.3 Iskanje literature
Pri iskanju literature za svojo temo imamo več moţnosti, in sicer, da jo iščemo: neposredno v knjiţnici, na zgoščenkah ali CD in po računalniških omreţjih (po internetu).
Svetujemo obisk v naslednjih knjiţnicah v Mariboru: Univerzitetna knjiţnica, Mariborska knjiţnica z vsemi enotami, čitalnica Mariborske knjiţnice, Teološka knjiţnica, knjiţnica Ekonomsko-poslovne fakultete, knjiţnica Pedagoške fakultete Maribor. V Ljubljani: Narodna in univerzitetna knjiţnica (NUK), Centralna tehniška knjiţnica, Knjiţnica Ekonomske fakultete itd. V Celju: Osrednja študijska knjiţnica in njeni oddelki ter knjiţnica Fakultete za komercialne in poslovne vede.
4.3.1 Iskanje v knjiţnici
Marsikateremu študentu se zdi iskanje gradiva v knjiţnicah zamudno opravilo. Pa vendar se v knjiţnicah s prostim pristopom, kjer je gradivo postavljeno po sistemu UDK (univerzalna decimalna klasifikacija), med brskanjem po policah najde mnogo zanimivih knjig, ki jih lahko koristno uporabite pri pisanju diplomske naloge. Pri iskanju gradiva v knjiţnicah pa si sicer pomagamo tudi z računalniki oz. z uporabo informacijskega sistema COBISS/OPAC, ki je dostopen tudi neposredno s spletnega portala knjiţnice Fakultete za komercialne in poslovne vede (Slika 1).
S pomočjo te mreţne aplikacije je omogočen »online« dostop do katalogov slovenskih knjiţnic. Z njegovo pomočjo uporabniki iščemo gradivo, ki ga knjiţnica (katere člani smo) ima, ali pa brskamo po gradivu drugih slovenskih knjiţnic, ki so vključene v COBISS. Za vse knjiţnice, ki imajo avtomatizirano izposojo gradiva v sistemu COBISS, lahko pridobimo informacije o dostopnosti gradiva (prosto/izposojeno, rok vrnitve, zaloga po drugih knjiţnicah …), gradivo pa si lahko v knjiţnici, kjer smo včlanjeni, sami tudi rezerviramo ali podaljšamo rok vrnitve. Za podaljševanje in rezervacije sta potrebna številka izkaznice in geslo, ki se pridobi v knjiţnici.
Poleg monografskih publikacij (knjige) ponujajo knjiţnice tudi veliko naslovov slovenskih in tujih serijskih publikacij (revije, časopisi …).
4 ■ Delo z viri in literaturo
14
Slika 1: Spletna stran knjinice FKPV
Knjige štejemo za temeljni znanstveni dokument, ki vsebuje teoretične posplošitve. Nepogrešljive so pri prenosu znanja in skladiščenju znanstvenih informacij. Omogočajo pregled širšega strokovnega področja in njegove sistematike.
Strokovni časopisi (revije) imajo to prednost, da pogosteje izhajajo, zato so informacije v njih bolj sveţe in bolj specializirane. Njihova pomanjkljivost pa je, da je gradivo, ki ga zberemo iz njih, manj povezano. Za osnovni pregled o kakem področju, ki nam je manj znano, bomo zato v roke raje vzeli kak učbenik ali priročnik, skratka knjigo. Pri tem moramo biti pozorni na leto izdaje, da ne bi bili podatki zastareli, ker je pot od rokopisa do izida daljša kot pri reviji.
Z geslom, ki omogoča branje in komentiranje člankov v celoti, je v knjiţnicah omogočen, tudi dostop do nekaterih spletnih edicij revij. Preverite v knjiţnici, ki jo obiskujete!
Knjiţnice opravljajo tudi informacijske poizvedbe in omogočajo medknjiţnično izposojo (plačljiva storitev), tako da priskrbijo gradivo, ki ga v matični knjiţnici ni moţno dobiti, ker ga nimajo ali je izposojeno.
Opozarjamo vas tudi na spletni referenčni servis »Vprašaj knjiţničarja«, ki omogoča postavljanje vprašanj in takojšen prejem odgovorov v klepetu ali prejem odgovora v 24 urah, od ponedeljka do petka (razen ob praznikih), po e-pošti. Referenčni servis izvajajo za to usposobljeni knjiţničarji/informatorji sodelujočih knjiţnic in IZUM-a.
4 ■ Delo z viri in literaturo
15
4.3.2 Bibliografski podatki na zgoščenkah
Večino bibliografij se danes izdaja tudi na zgoščenkah (CD-jih), ki jih je mogoče naročiti ali pa si jih izposoditi v nekaterih knjiţnicah. Ta način iskanja ima več prednosti pred iskanjem po bibliografijah v knjiţni obliki. Npr. v knjiţnici bi morali prelistati blizu 100 zvezkov revije, da bi pregledali 28.000 izvlečkov, pri tem pa bi morali v vsakem zvezku po kazalu znova iskati ustrezno geslo. Z uporabo zgoščenk je iskanje hitrejše.
4.3.3 Iskanje po računalniških podatkovnih bazah
S pomočjo sistema COBISS/OPAC lahko sami preko spleta brskamo po vzajemni bibliografsko kataloţni bazi podatkov COBIB.SI, ki prinaša podatke o zalogah gradiva nacionalne knjiţnice, univerzitetnih in visokošolskih knjiţnic ter specialnih, šolskih in splošno-izobraţevalnih knjiţnic v Sloveniji (Slika 2).
Preko sistema COBISS je moţen vpogled v kataloge (predvsem iz evropskega projekta ONE-2), ki so brezplačno dostopni prek interneta. Dostopna so tudi kazala tujih znanstvenih in strokovnih revij - SwetScan.
Slika 2: COBISS – baze podatkov
V sistem COBISS.SI je vključena ponudba specializiranih baz podatkov slovenskih proizvajalcev, na podlagi konzorcijskih pogodb s tujimi informacijskimi servisi pa zagotavlja IZUM uporabnikom iz Slovenije brezplačen dostop do različnih tujih baz podatkov in servisov (Web of Science, OCLC, FirstSearch, ProQuest ...). Za dostop do
4 ■ Delo z viri in literaturo
16
baz podatkov OCLC (FirstSearch), ki vsebuje polna besedila člankov, je potrebno posebno dovoljenje knjiţnice, pri kateri smo registrirani kot člani, knjiţnica pa mora imeti urejene formalnosti z OCLC-jem in IZUM-om.
Študentje FKPV lahko pristopate do podatkovnih baz (Britannica, Encarta, SPSS in iBON), ki so nameščene na določenih računalnikih v čitalnici knjiţnice.
Na spletni strani knjiţnice FKPV vas opozarjamo na prost dostop do različnih spletnih strokovnih revij, ponujene so povezave do uporabnih spletnih strani (Register predpisov RS, Urad vlade RS za informiranje, Uradni list RS, Statistični urad Slovenije, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, GZS, Evropska centralna banka, Banka Slovenije, Ljubljanska borza, Evropski dokumentacijski center, strani EU …), do različnih splošnih in strokovnih baz podatkov, do E-knjig (nanje vas opozarjajo predavatelji) …
Mednarodno računalniško omreţje nam tako rekoč s pritiskom na gumb omogoča dostop do velikega števila podatkovnih baz po vsem svetu. V Sloveniji deluje ARNES (akademska in raziskovalna mreţa), ki zagotavlja, da je Slovenija vključena v evropsko omreţje in preko njega v vsa svetovna omreţja.
4.4 Branje literature
Izbor literature, ki jo nameravamo upoštevati pri pisanju, naj bo dovolj širok, da ne bomo ţe na samem začetku spregledali kakega pomembnega dela. Seveda to ne pomeni, da je potrebno prebrati goro knjig. Študent prebere in izpiše tisto, kar je pomembno za njegovo temo. Tudi pri branju moramo biti racionalni: ne lotimo se branja prve debele knjige z namenom, da bi jo preštudirali od prve do zadnje strani! Izberemo si več knjig in jih najprej na hitro pregledamo. Priporočamo naslednji pristop:
1. Preletimo naslovno stran in podatke o piscu. Je pisec znan strokovnjak? Je knjiga nova, ali niso podatki morda zastareli?
2. Preberemo predgovor ali uvod. Tu pisec navadno sam povzame osnovne misli svojega dela in nam tako prihrani branje knjige v celoti.
3. Preletimo kazalo. Je v knjigi kaj uporabnega za vašo nalogo?
4. Prelistamo knjigo in pregledamo naslove in podnaslove. Označimo si odstavke, ki pridejo v poštev.
5. Pregledamo slike, grafikone, tabele. Morda je v njih kaj zanimivega in uporabnega.
6. Preletimo stvarno kazalo (indeks). Se pojavljajo v knjigi pojmi, ki jih bomo omenjali v svojem poročilu?
7. Ko tako pregledamo več knjig in si označimo poglavja, odstavke, strani ali pojme, ki so pomembni za nas, vzamemo prvo knjigo, se vrnemo k označenim odstavkom in jih preštudiramo. Oblikujemo si jasne in natančne izpiske.
8. Ko izpišemo ţeleno vsebino, preverimo, ali so zapiski točni in izčrpni.
4 ■ Delo z viri in literaturo
17
4.5 Izpisovanje iz literature
Izpiske iz literature pišemo neposredno v osnutek teksta v osebni računalnik in sproti citiramo vire v tekstu in v kazalu uporabljenih virov. Včasih uporabimo fotokopije nekaterih strani iz literature; tudi v tem primeru ne pozabimo zapisati avtorja in vira.
Sprotno zapisovanje virov je nujno, saj jih moramo natančno citirati v svoji diplomski nalogi!
4.6 Urejanje lastne dokumentacije
Mnoţice knjig, revij in druge dokumentacije ne moremo imeti pri sebi ves čas pisanja (saj jih je potrebno vrniti v knjiţnice), zato si moramo urediti lastno dokumentacijo: fotokopije posameznih poglavij z navedbo avtorja in vira, izpis citatov in seznam uporabljene literature.
Vse seminarske naloge in vsa dosedanja lastna pisna dela so zametek lastne dokumentacije. Zato jih tudi po uspešnem zagovoru diplomske naloge shranimo. Morda nam pridejo prav pri nadaljnjem študiju in strokovnem delu.
Standardi za citiranje ter navajanje literature in virov so natančno opredeljeni v Navodilih za pisanje diplomske naloge.
5 ■ Raziskovalno delo za diplomsko nalogo
18
5 Raziskovalno delo za diplomsko nalogo
Pri izdelavi diplomske naloge se srečamo z raziskovanjem. To je del diplomske naloge, ki pomeni samostojni avtorski prispevek študenta in se konča s sklepnimi mislimi ter zaključki in predlogi.
V nadaljevanju vam predstavljamo nekaj pojmov in metod s področja raziskovanja.
5.1 Metode raziskovanja
Poznamo različne metode raziskovanja, kot so: terensko delo anketa intervju zbiranje in analiza podatkov delo v knjiţnici
in dva različna pristopa k raziskovanju: deskriptivni pristop daje prednost opisu (deskripciji) strukture ali delovanja ali razvoja kakega pojava, ali procesa in obsega metode deskripcije, klasifikacije, komparacije, kompilacije in zgodovinsko metodo; analitični pristop poudarja raziskovanje vzrokov pojavov ali procesov in ugotavlja njihove medsebojne odvisnosti na kvalitativni (deduktivni) ali kvantitativni (induktivni) način.
5.2 Vrste raziskovanja
Pri diplomski nalogi je moţno uporabiti različne vrste raziskovanja:
5.2.1 Namizno raziskovanje
Namizno raziskovanje pomeni sistematično zbiranje in analiziranje podatkov, ki so ţe na razpolago. Omogoča nam osnovno informiranje o raziskovalnem problemu; redno spremljanje dogodkov in sledenje temam; spremljanje vseh za raziskovalni problem ključnih nosilcev in pojasnjevanje njihovih stališč do raziskovalnega problema; historično opredeljevanje ključnih dogodkov ob uporabi vseh dostopnih dokumentov.
Najpogostejši viri namiznega raziskovanja so raziskovalna sporočila, internet, kliping, analize medijske podobe, vsi javni dokumenti in strokovne študije.
5.2.2 Kvantitativno raziskovanje
Kvantitativno raziskovanje, najpogosteje enačeno z anketo, opredeljuje matematika oz. statistika (odgovori na vprašanje »koliko«). Predstavi nam vrsto različnih značilnosti v situaciji ali populaciji.
Kvantitativno raziskovanje pogosto uporabljamo pri merjenju splošnih trendov, mnenj in stališč v odnosih z javnostmi.
5 ■ Raziskovalno delo za diplomsko nalogo
19
Danes je vse manj področij, ki zahtevajo raziskovanje splošnega, problemi so vedno bolj specifični. Zato kvantitativne metode ne zadoščajo, saj spregledajo podrobnosti v celotni raziskovani populaciji (raziskovalni modeli so prirejeni za vzorce). Kvantitativne metode je potrebno dopolnjevati s kvalitativnimi, da lahko dobimo odgovore tudi na vprašanji “zakaj” in “kako”.
5.2.3 Kvalitativno raziskovanje
Kvalitativno raziskovanje pozna univariantno, bivariantno in multivariantno analizo podatkov. Najzahtevnejša je multivariantna analiza, ki lahko bistveno pojasni razmerja in odvisnosti posameznih spremenljivk v populaciji.
Kvalitativno raziskovanje ima svojo zgodovino; ločeno je od kvantitativnega, od norm, standardov, ki veljajo za kvantitativno; ima svoje standarde; išče odgovore, kako lahko pojasnimo druţbeni dogodek; daje pomen oz. išče razloge in vzroke; pojasnjuje procese, mnenja, stališča; ohranja mnenja posameznika; proučuje vsakdanje dogodke; zajema podrobnosti, hkrati pa je izrazito subjektivno in ne omogoča posploševanj.
Metode kvalitativnega raziskovanja so opazovanje, “brainstorming”, “store-check”, fokusne skupine itd. Kvalitativno raziskovanje ni nadomestek za kvantitativno, ampak skupaj z njim omogoča kompleksnost in transparentnost rezultatov raziskovanja.
5.3 Anketni vprašalnik
Najpogostejša oblika kvantitativnega raziskovanja je anketiranje. Pri sestavljanju anketnih vprašalnikov uporabljamo različne metode spraševanja in tipe vprašanj.
Metode spraševanja: Dopisno spraševanje: pošiljamo anketni list, ki ga anketiranci izpolnijo. Prednosti: anketiranec ima čas za premislek, zajame širok sloj ljudi, stroški so niţji, anonimnost je večja. Pomanjkljivosti: malo odgovorov, ni izvršitve v roku, manjša točnost, manj odgovorov. Osebno spraševanje: anketarji beleţijo odgovore neposredno v anketne pole. Prednost: obširni odgovori, več odgovorov, malo nejasnih odgovorov. Telefonsko anketiranje: ustno spraševanje brez vizualnega komuniciranja.
Prednosti: niţji stroški in hitrost.
Panel: določen krog vprašancev, ki jih v določenem obdobju sprašujemo o enaki vsebini, npr. panel trgovine, panel porabnikov in specialni panel.
Vprašanje se razlikujejo glede na:
 predmet spraševanja (trţna dejavnost ali subjektivna dejstva),
 osebo, ki jo sprašujemo (potrošnik, posrednik, strokovnjak),
 strategijo spraševanja (ustno, telefonsko, pisno),
 taktiko spraševanja (neposredno in posredno),
 število tem spraševanja (posebno in omnibus spraševanje),
 strukturo stanja (naravno in poizkusno spraševanje),
ali pa glede na:
5 ■ Raziskovalno delo za diplomsko nalogo
20
 vsebino (raziskava dejstev, namenov, mišljenj ali pobud ljudi),
 čas in
 način spraševanja.
V nadaljevanju bomo predstavili nekaj osnovnih tipov spraševanja.
5.3.1 Strukturirani tip spraševanja
Uporabljamo ga, kadar gre za zbiranje podatkov o dejstvih, mišljenju, stališču, poznavanju in informiranosti. Je oblika spraševanja, ki temelji na pripravljenih, sestavljenih, strukturiranih vprašanjih, na osnovi katerih se zbirajo informacije od vprašanih. Najpogostejša oblika je anketni vprašalnik.
Neposredni tip: iz vprašanja, ki ga zastavimo, je neposredno razviden raziskovalni cilj.
Posredni tip: iz vprašanja ni neposredno razviden raziskovalni cilj.
5.3.2 Nestrukturirani tip spraševanja
Nimamo pripravljenih strukturiranih vprašanj, ampak je naše vodilo opomnik, iz katerega izhajamo. Opomnik je sredstvo, s katerim opredelimo osnovno področje diskusije, da bi pridobili podatke. Uporabljamo ga takrat, ko gre za zbiranje podatkov, strukturirana vprašanja z motivi in za vedenje. Temelji na psiholoških izhodiščih in raziskovanju (zahtevnejše za zbiranje, kompleksnejši podatki).
Posredna oblika: globinski intervju (subjekt prosto govori, mi ga samo vodimo).
Eksplorativna oblika: sem sodijo asociativni in projektivni testi.
Ekstenzivna oblika: uporabimo tehniko stališč ali eksperiment.
5.3.3 Visokostrukturirani vprašalniki
Uporabimo takšne metode spraševanja, ki vprašanemu dajejo pripravljene moţne odgovore na vprašanja. Njihova prednost je v tem, da omogočajo hitro, enostavno in učinkovito analizo podatkov.
5.3.4 Polstrukturirani vprašalniki
Dajejo vprašanemu več svobode pri odgovarjanju, s pripravljenimi moţnimi odgovori ga samo deloma omejujemo, saj vprašani lahko sam odgovori (odprta vprašanja).
5.3.5 Sestavljeni vprašalniki
Pri raziskavah se pogosto srečamo z vprašalnikom. Pri tem je zelo pomembno, da raziskovalec pozna akcijski postopek pri sestavljanju vprašalnika.
5 ■ Raziskovalno delo za diplomsko nalogo
21
a. Sestavljanje spiska potrebnih primarnih podatkov, npr.:
- kakšno je stališče potrošnikov do izdelka,
- kategorije potrošnikov (dohodek, št. Članov …),
- katero blagovno znamko izdelka imajo,
- kakšen je vrstni red glede na pomembnost nabave,
- vpliv kakovosti, dizajna, funkcionalnosti, cene, velikosti, ugleda proizvajalca, servisa in garancije.
b. Prilagajanje vprašalnika izbranemu načinu komuniciranja.
c. Sestavljanje vprašanj na podlagi 1. koraka. Trţni raziskovalec mora ugotoviti, ali:
- je vprašanje sploh potrebno,
- je potrebnih več vprašanj namesto enega,
- ima vprašani dovolj znanja, da odgovori na vprašanja,
- je vsebina prilagojena prehodnemu izkustvu vprašanega,
- se lahko vprašani spomni podatka,
- mora vprašani vloţiti veliko truda, da odgovori,
- bo vprašani sploh hotel odgovoriti.
d. Oblike vprašanj.
- Odprta vprašanja: vprašanemu damo moţnost prostega odgovarjanja, vprašanja pa postavljamo v uvodu ali na koncu. Vprašanega ne omejujemo, vsebinska plat odgovorov nam daje pomembne in popolne informacije. Pomanjkljivost pa se kaţe z vidika analize in obdelave podatkov. Analiza je dolgotrajnejša, saj je treba podatke razvrstiti.
- Vprašanja z več možnimi odgovori: prednost je ta, da je vprašalnik enostaven za vprašanega, enostavna pa je tudi obdelava podatkov. Pomanjkljivost je, da je vprašani omejen.
- Dihotomna vprašanja: moţni odgovori so DA ali NE.
e. Vrstni red vprašanj v vprašalniku.
Uvodna in filtrirana vprašana: z njimi ţelimo dobiti splošne informacije. Porazdeliti jih je potrebno v več skupin glede na karakteristike, ki bodo kasneje omogočale to, komu bomo zastavljali vprašanja. Sledijo:
- Vprašanja, namenjena osnovnemu problemu raziskovanj,
- Kontrolna vprašanja: preverjamo veljavnost najpomembnejših prejšnjih vprašanj. Napačne izločimo.
- Identifikacijska vprašanja:. zastavljamo na osnovi raziskovalnega cilja in so nujna.
f. Oblikovanje vsebine vprašalnika - eksplorativne tehnike.
Asociativni testi
Pod pojmom asociacija razumemo povezovanje psihičnih vsebin, t. j. spontano in usmerjeno ali neusmerjeno povezavo posameznih spominov in občutkov. Pri asociativnih testih se uporabljajo omejeni asociativni procesi - namesto da bi postavljali vprašanemu neposredna vprašanja, ga pripeljemo do odgovora s pomočjo indikacij. Vprašanemu zastavimo določen stimulativni element s ciljem, da odgovori na stimulus s prvo mislijo, ki se mu ob tem porodi. Nekateri primeri uporabe asociativnih testov v raziskavi trţišča so:
5 ■ Raziskovalno delo za diplomsko nalogo
22
kadar ţelimo ugotoviti, kako se potrošniki odzovejo na blagovno znamko izdelka
ali firme, kadar ţelimo ugotoviti vplivanje nekaterih dejavnikov na potrošnikovo vedenje, kadar ţelimo ugotavljati reakcije na ekonomsko propagandno sporočilo in pri analiziranju trţnega pozicioniranja izdelkov in ugotavljanju njihovega
dejanskega imidţa .
Vrste asociativnih testov so npr.:
Test besedne asociacije: vprašanemu zastavimo besedo ali niz besed, na katere takoj pove svojo asociacijo.
Testi nedokončanih stavkov: vprašani dokonča stavke. Pomaga nam pri segmentaciji in pozicioniranju.
Testi proste asociacije: vprašanemu bomo navedli izdelek, on pa bo spontano, brez daljšega razmišljanja povedal vse, kar se o njem spomni.
Projektivni testi
Projektivni test je nestrukturirana in posredna, eksplorativna oblika spraševanja, ki vzpodbudi vprašanega k projekciji svojih podzavestnih motivov, občutkov, verovanj in stališč z upoštevanjem obstoječega problema.
Nekaj primerov uporabe projektivnih testov v raziskavi trţišča: ugotavljanje odnosa vprašanega do kakega izdelka, ugotavljanje osnovnih dejavnikov njegovega vedenje v določenih okoliščinah, spoznavanje nakupnih motivov, ugotavljanje odnosa in povezanosti pozitivnih in negativnih stališč ter njihovo variabilnost glede na značilnost vprašanih.
Na spletni strani podjetja Grai-iteo http://www.graliteo.si/3_4_stat_anal.php so nazorno razloţene različne moţne statistične analize, ki jih potrebujemo pri obdelavi in analizi dobljenih podatkov.
6 ■ Oblikovanje naloge
23
6 Oblikovanje naloge
Diplomsko nalogo oblikujemo s pomočjo urejevalnika besedil (Ms Worda), pri čemer upoštevamo naslednja določila in priporočila (manjša odstopanja so dovoljena).
6.1 Zunanja stran (platnice)
Zunanja stran diplomske naloge (platnice) je oblikovana skladno s 17. čl. Pravilnika (srebrni tisk na modri osnovi – barva Acrolin Verona 2682). Navodila za tiskarja in vzorec sta priloţena med prilogami. Zunanje strani študent ne izpisuje.
6.2 Prva notranja stran (ponovljena platnica)
Vsebina in oblika naslovne strani sta določeni v skladu s Pravilnikom (17. člen Pravilnika), vzorec je priloţen med prilogami.
Prva notranja stran diplomske naloge je izpisana v enaki pisavi, kot je tekst naloge. Velikost pisave in razmiki med vrsticami besedila so izraţeni v enotah, ki veljajo za MS Word, in so razvidni iz vzorca v prilogi.
PRIIMEK Ime leto NASLOV NALOGE
FAKULTETA ZA KOMERCIALNE IN POSLOVNE VEDE
DIPLOMSKA NALOGA
IME IN PRIIMEK
6 ■ Oblikovanje naloge
24
6.3 Nastavitev strani in izpis
Presledek med vrsticami naj bo 1,5. Širina robov: levi 3 cm, desni 2 cm, zgornji in spodnji 2,5 cm. Manjša odstopanja od tega priporočila so dovoljena.
Priporočamo enostranski izpis naloge. V primeru, da je obseg naloge večji, je lahko izpis tudi obojestranski; tedaj je potrebno upoštevati naslednje: zrcalni izpis nastavitve robov, obojestranski izpis se začne s kazalom vsebine.
6.4 Številčenje strani
Strani začnemo šteti z notranjo naslovno stranjo. Ta ima zaporedno številko 1, vendar številke ne zapišemo. Nato štejemo po vrsti vsako stran (številk strani ne izpisujemo). Številke strani začnemo zapisovati na strani, na kateri je naslov prvega poglavja (običajno Uvod). Številke strani pišemo na sredini noge dokumenta.
6.5 Tip pisave, velikost črk, slog
Uporabljamo črke kot v strokovnih knjigah. Primeren tip pisave je »Times New Roman« ali »Arial« (ne uporabljamo nenavadnih okrasnih črk kot npr. Script, Matura, Playbill ipd.). Z velikimi tiskanimi črkami pišemo samo glavna poglavja (1. nivo krepko, velikost 14 pik), podpoglavja so zapisana z malimi tiskanimi črkami; na 2. nivoju (velikost 12 pik) krepko in
FAKULTETA ZA KOMERCIALNE
IN POSLOVNE VEDE
DIPLOMSKA NALOGA
NASLOV DIPLOMSKE NALOGE
Ime in priimek
Mentor: (naziv, ime in priimek)
Somentor: (naziv, ime in priimek)
Celje, mesec leto
6 ■ Oblikovanje naloge
25
navaden slog, na 3. nivoju (velikost 12 pik) krepko in poševni slog. V tekstu naloge uporabimo navaden slog v velikosti 12 pik.
Primer:
NASLOV 1 – 14 TOČK, KREPKO, VELIKE ČRKE
Naslov 2 – 12 točk, krepko, navadno, male črke
Naslov 3 – 12 točk, krepko, poševno, male črke
6.6 Poglavja
Naslove na 1. nivoju, ki so oštevilčeni z eno številko (1, 2, 3, …), začnemo na novi strani. Obseţnejša poglavja so bolj čitljiva in preglednejša, če jih razčlenimo na podpoglavja. Podpoglavij (1.1, 1.2, 1.3 ...) ne začenjamo na novi strani. Pri oblikovanju naslovov poglavij uporabimo moţnosti urejevalnika besedila za oblikovanje slogov, kar je pogoj za vstavljanje avtomatskega kazala vsebine.
6.7 Opombe pod črto (sprotne opombe v nogi
dokumenta)
Opombe uporabljamo za vsebinska pojasnila, utemeljitve in osvetlitve problema, če le-ta ne sodijo v osnovni tekst, so pa z vidika celote pomembna. Sem sodijo citati v izvirnem jeziku, če smo v tekstu uporabili prevod, in obratno. Na opombo opozorimo na koncu stavka. Številčenje opomb teče vezano skozi celotno besedilo. Pišemo jih pod črto v nogi dokumenta, priporočljiva je manjša pisava (npr. 10 pik).
6.8 Tabele in slike
Tabele morajo biti uvrščene na ustreznem mestu besedila. Napisane morajo biti na eni strani, razen v primeru, da so daljše od ene strani. Če so tabele v čistopisu na posebnem listu, se v besedilu nanje sklicujemo takole: (gl. tabelo 1, 6).
Vsaka tabela mora imeti zaporedno številko, naslov in vir. Jasno mora biti, na katero področje oziroma teorijo se nanašajo podatki. Stolpci so po potrebi oštevilčeni. Naslove tabel pišemo nad tabelo , vir podatkov pa navajamo pod tabelo na enak način, kot navajamo vire med tekstom, npr.:
Tabela 1: Izračun plač Št. Ime Priimek Tocke Bruto Prispevki Neto 1 Janez Novak 2450 307.720,00 SIT 106.646,52 SIT 201.073,48 SIT 2 Maja Trontelj 2230 280.088,00 SIT 97.070,10 SIT 183.017,90 SIT 3 Tanja Perme 1980 248.688,00 SIT 86.187,80 SIT 162.500,20 SIT Skupaj 1.481.828,80 SIT 513.557,41 SIT 968.271,39 SIT
Vir: Kovač 2005, 20.
6 ■ Oblikovanje naloge
26
Slike so opremljene z zaporedno številko, naslovom in virom. Naslove slik pišemo pod sliko, npr:
Slika (Fotografija, Graf) 3: Neto plača zaposlenih
Vir: Kovač 2005, 20.
Grafični prikazi popestrijo nalogo. Narisani naj bodo v skladu s pravili za risanje grafov, oštevilčeni in naslovljeni. Kazalu vsebine dodamo tudi seznam tabel, slik in grafov.
6.9 Kazalo vsebine
Kazalo lahko naredimo z avtomatsko funkcijo v urejevalniku besedila (Wordu) ali s pomočjo tabulatorjev. Za avtomatsko kazalo je potrebno oblikovati sloge poglavij.
Kazalo vsebine naj ima največ tri nivoje (1, 1.2, 1.2.1 …), izbrani stil naj bo formalen, kot je razvidno iz primera:
2 PRIPRAVA DIPLOMSKE NALOGE…………………………………………...4
2.1 Izbira teme diplomske naloge………………………………………………… 5
2.2 Prijava teme diplomske naloge……………………………………………… ..6
2.2.1 Naslov diplomske naloge ………………………………………………… ...7
6.10 Obseg naloge
16. člen Pravilnika določa, da je obseg diplomske naloge praviloma 35 do 55 strani. Večji obseg mora mentor pisno utemeljiti.
0,00 SIT50.000,00 SIT100.000,00 SIT150.000,00 SIT200.000,00 SIT250.000,00 SITvrednostJanezMajaTanjaTinaMihazaposleniNeto plačeNeto
6 ■ Oblikovanje naloge
27
6.11 Jezik in čistopis
Kandidat je odgovoren za pravopisno in stilno čistost diplomske naloge. Čistopis izdelka mora dati v lektoriranje za to kvalificiranemu lektorju(-ici) in predloţiti potrdilo lektorja na obrazcu DN-3 (16. člen Pravilnika). V primeru malomarne jezikovne ali tehnične izvedbe bo komisija za zagovor zahtevala čiščenje in prepis besedila ter ponovno vezavo.
6.12 Citiranje
Citiranje pomeni dobesedno navedeno oz. prepisano besedilo iz določenega vira. Dobesedno citiramo, kadar uporabimo ideje, ki so delo drugega avtorja. Citati naj bodo čim krajši in smiselno vključeni v besedilo ter se morajo popolnoma ujemati z izvirnikom. Citat napišemo v narekovaju in ga dosledno grafično ločimo od preostalega dela besedila (poševni tisk, …). Za narekovaji v okroglem oklepaju navedemo priimek avtorja citata, letnico izdaje publikacije in stran.
Primer:
„S citati je treba biti previden. Kajti hitro se namreč zgodi, da med številnimi citati izgine lastno besedilo in samostojna misel. Citatnost naj pomaga le ločiti izvirno od neizvirnega.“ (Hladnik 1994, 119)
Lahko pa tudi podamo avtorja na primernem mestu v besedilu in navedemo za imenom avtorja v oklepajih še leto in stran:
… kot pravi Hladnik (1994, 119): „S citati je treba biti previden. Kajti hitro se namreč zgodi, da med številnimi citati izgine lastno besedilo in samostojna misel. Citatnost naj pomaga le ločiti izvirno od neizvirnega.“
V poglavju, kjer navedemo uporabljene vire in literaturo, vnesemo popoln bibliografski opis. Primer vnosa je predstavljen v poglavju o literaturi.
HLADNIK, Miran. 1994. Praktični spisovnik ali šola strokovnega ubesedovanja. 4. dopolnjena izd. Ljubljana : samozaloţba. ISBN 961-90085-0-2.
6.12.1 Skrajšano citiranje
Če je citat predolg, ga skrajšamo tako, da nepomembno izpustimo in to nakaţemo s tremi pikami v oklepaju [...].
Primer:
“Sonce je relativno stara zvezda, od nastanka je naredila že približno 20 obhodov okoli središča Galaksije […]. Drugače je z mladimi zvezdami.” (Zwitter 2002, 80)
V poglavju o virih:
ZWITTER, Tomaţ. 2002. Pot v vesolje. Ljubljana: Modrijan. ISBN 961-6357-87-5.
6 ■ Oblikovanje naloge
28
6.12.2 Povzemanje besedila, ki citira originalno delo
Kadar citiramo besedilo, ki ga je nek avtor ţe povzel, navedemo najprej avtorja originalnega citata, potem pa še avtorja, po katerem smo povzeli besedilo.
Primer:
»Obstaja nekakšna logika, čeprav neznanstvena in intuitivna, da je tisto, kar je dobro za otroka, tisto, kar se mu mora dogajati, odvisno od tega, kaj naj bi ta otrok postal.« (Erikson 1976, 84; povz. po Psihologija 2001, 244)
V poglavju o virih:
PSIHOLOGIJA: spoznanja in dileme. 2001. 1. izd., 1. natis. Ljubljana: DZS. ISBN 86-341-2785-0.
6.12.3 Povzemanje besedila iz originalnega dela
Če povzamemo tekst in napišemo skrajšano besedilo s svojimi besedami, na koncu napišemo, od kje smo tekst povzeli.
Primer:
Izobraţevanje vključuje pridobivanje znanja in učenje veščin. Se pa izobraţevanje v visoko razvitih drţavah zahodnega sveta razlikuje od izobraţevanja v nerazvitih, majhnih drţavah. V nerazvitih drţavah se izobraţevanje teţko razlikuje od drugih vidikov ţivljenja, saj klasična oblika pouka v teh drţavah ne obstaja, medtem ko je v razvitih drţavah izobraţevanje neposredno povezano s specializirano vlogo učitelja. (povz. po Haralambos 1999, 733)
V poglavju o virih:
HARALAMBOS, Michael in HOLBORN, Martin. 1999. Sociologija: teme in pogledi. Ljubljana: DZS. ISBN 86-341-1910-6.
6.12.4 Več del istega avtorja, izdanih v istem letu
Če v istem letu izide več del istega avtorja, jih ločimo z malimi črkami ob letnici izida (Priimek leto in črka, str.).
Primer:
(Bartol 2003a, 15)
(Bartol 2003b, 110)
V poglavju o virih:
BARTOL, Vladimir. Alamut. 2003a. Ljubljana: Sanje. ISBN 961-6387-11-1.
BARTOL, Vladimir. Al Araf. 2003b. Ljubljana: Sanje. ISBN 961-6387-13-8.
6 ■ Oblikovanje naloge
29
6.12.5 Citiranje člankov iz elektronskih serijskih publikacij v
podatkovnih bazah
Kadar citiramo besedilo članka iz elektronske serijske publikacije v podatkovnih bazah, navedemo v oklepaju za citatom avtorja članka in leto izida članka.
Primer:
“Cleopatra was a member of the Ptolemy dynasty, a family that took control of the Egypt around 300 B.C.” (Frost 2002)
V poglavju o virih:
FROST, Bob. 2002. Cleopatra. V: Biography. [Online]. Vol. 6, nov., issue 11. [Citirano 7. jan. 2003; 11:15]. P. 86, 5p, 2c, 4bw. Zapis 7583886. Pridobljeno iz podatkovne zbirke EBSCOhost EIFLDirect http://search.epnet.com, Academic Search Premier. ISSN 1092-7891.
6.12.6 Citiranje prispevka s spleta
Prispevke ali slike s spleta moramo tudi citirati, in sicer tako, da navedemo za uporabljenim virom spletni naslov.
Primer:
“Željnske jame so izjemno zanimiv, okrog 1600 m dolg vodoraven jamski sistem Rudniškega potoka z več vhodi. Potok se pretaka pod Kočevskim Rogom proti Podturnu, kjer se pojavi v potoku Radeščica, pritoku Krke.”
(http://www.burger.si/Jame/ZeljnskeJame/ZeljnskeJame.html)
V poglavju o virih:
BURGER, Boštjan. 2001. Ţeljnske jame. [Online]. [Datum zadnjega popravljanja
22. maj. 2001; 17:24:52]. [Citirano 20. nov. 2003; 12:46]. Dostopno na spletnem naslovu:
http://www.burger.si/Jame/ZeljnskeJame/ZeljnskeJame.html.
6.12.7 Citiranje ustnega vira
Primerno moramo dokumentirati tudi ustno izjavo. Ta je včasih lahko pomemben vir za naše delo, npr.:
Po izpovedi (po pripovedovanju, po izjavi in podobno) Janeza Kopača avtorju dne 14. avgusta 2000 …
Spodobi se, da tistega, katerega izjavo navajamo, prosimo za dovoljenje, da jo smemo objaviti. Avtorizirana izjava ima večjo teţo, zato pri navedbi na to posebej opozorimo.
6.12.8 Opombe pod črto
Na opombo opozorimo na koncu stavka, za imenom in pred piko v tekstu, s številkami, posledično skozi ves tekst (štejemo jih po vrsti skozi tekst). Ni dobro, da jih je preveč, in vsaka se mora končati pod črto na isti strani, kot je oštevilčena.
Opombe pod črto »Napravijo znanstveni tekst bolj gladek.« (Hladnik 1994, 126)
6 ■ Oblikovanje naloge
30
6.13 Literatura in viri
Običajno dobi kandidat v pogovoru z mentorjem določena napotila na temeljno literaturo za pripravo dispozicije. Koristno je, da kandidat sam dopolni seznam ustrezne literature, in sicer tako, da pregleda razpoloţljive bibliografije in kazala zadnjih letnikov specializiranih revij.
Pod literaturo razumemo vsa tista domača in tuja knjiţna dela, razprave in članke iz zbornikov in strokovnih revij, ki so izšli kot javno dostopna dela in ki jih kandidat smiselno uporablja in navaja v besedilu. To pomeni, da mora biti delo, ki je uvrščeno v seznam literature, omenjeno v besedilu naloge. V seznam literature uvrstimo tudi diplomska, specialistična, magistrska in doktorska dela.
Med vire uvrščamo statistične publikacije in publikacije s področja normativne ureditve, interna gradiva in druga gradiva, ki niso javno dostopna.
Literaturo uredi kandidat po abecedi priimkov avtorjev ali naslovov publikacij v posebnem poglavju na koncu naloge.
Predlagamo naslednjo ureditev, ki temelji na mednarodnih standardih ISO 690 in 690-2:
6.13.1 Monografije (monografske publikacije: knjige, CD …)
Monografije – en avtor
PRIIMEK, Ime. Leto. Naslov dela: podnaslov. Izdaja. Kraj izida: Zaloţba. (Zbirka; štetje). ISBN.
Primer:
HAWKING, Stephen. 2002. Vesolje v orehovi lupini. Trţič: Učila International. ISBN 961-233444-7.
Monografije – dva avtorja ali trije
Če imamo dva ali tri avtorje, vedno navedemo vse. Isto velja za več krajev ali zaloţb v impresumu, ostali elementi bibliografskega opisa so enaki kot pri monografiji – en avtor.
PRIIMEK, Ime in PRIIMEK, Ime. Leto. Naslov dela: podnaslov. Izdaja. Kraj izida: Zaloţba. (Zbirka; štetje). ISBN.
Primer:
HARALAMBOS, Michael in HOLBORN, Martin. 1999. Sociologija: teme in pogledi. 1. izd., 1. natis. Ljubljana: DZS. ISBN 86-341-1910-6.
PRIIMEK, Ime, PRIIMEK, Ime in PRIIMEK, Ime. Leto. Naslov dela: podnaslov. Izdaja. Kraj izida: Zaloţba. (Zbirka; štetje). ISBN.
Primer:
ELLEY, Warwick B., GRADIŠAR, Ana in LAPAJNE, Zdenko. 1995. Kako berejo učenci po svetu in pri nas?: mednarodna raziskava o bralni pismenosti. Nova Gorica: Educa. (Pedagoška zbirka Zaloţbe Educa 1995). ISBN 961-6039-14-8.
6 ■ Oblikovanje naloge
31
Monografije – več kot trije avtorji
Če imamo več kot tri avtorje, bodisi upoštevamo samo prvega bodisi delo obravnavamo kot anonimno, se pravi, da postane prvi element navedbe naslov, ki ga zapišemo z velikimi tiskanimi črkami.
Primera:
NASLOV dela: podnaslov. Leto. Izdaja. Kraj izida: Zaloţba. (Zbirka; štetje). ISBN.
VODNIK za šolskega knjiţničarja v osnovni in srednji šoli ter v domovih za učence. 1999. 1. natis. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. (Modeli poučevanja in učenja. Knjiţnična dejavnost). ISBN 961-234-216-4.
PRIIMEK, Ime et al. Leto. Naslov dela: podnaslov. Izdaja. Kraj izida: Zaloţba. (Zbirka; štetje). ISBN.
AMBROŢIČ, Melita et al. 1999. Vodnik za šolskega knjiţničarja v osnovni in srednji šoli ter v domovih za učence. 1. natis. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. (Modeli poučevanja in učenja. Knjiţnična dejavnost). ISBN 961-234-216-4.
Članki oziroma prispevki v monografiji (knjige)
PRIIMEK, Ime. Leto. Naslov prispevka. V: Naslov monografije: podnaslov. Izdaja. Kraj: Zaloţba. Strani. ISBN.
Primer:
BEZLAJ-Krevl, Ljudmila. 1995. Pošta. V: Enciklopedija Slovenije 9: Plo - Ps. Ljubljana: Mladinska knjiga. Str. 181-186. ISBN 86-11-14288-8.
Če v monografski publikaciji, ki je razdeljena na več poglavij, uporabimo samo eno poglavje, navedemo to poglavje in publikacijo, v kateri se poglavje nahaja.
Primer:
BON, Milena in LAH Skerget, Polona. 1999. Pripravništvo in strokovni izpit. V: Vodnik za šolskega knjiţničarja v osnovni in srednji šoli ter v domovih za učence. 1. natis. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Str. 28-39. (Modeli poučevanja in učenja. Knjiţnična dejavnost). ISBN 961-234-216-4.
6.13.2 Članki v serijskih publikacijah
Pri člankih v serijskih publikacijah je pomembno, da poleg avtorja, leta izida in naslova članka navedemo tudi popolne podatke o časniku, reviji oz. periodični publikaciji in mednarodno standardno serijsko številko serijske publikacije - ISSN.
Članek v časniku
PRIIMEK, Ime. Leto. Naslov članka. V: Naslov časnika, datum, letnik, številka. Strani. ISSN.
6 ■ Oblikovanje nal

ninanana123 · Pridružen/-a: 19.07. 2009, 17:32 Prispevkov: 1783

DIPLOMA-VEZAVA, DIPLOMA-LEKTURA,DIPLOMA-POMOČ,DIPLOMSKA NALOGA

MojSTUDIJ.com - ŠTUDENTJE, DIPLOMANTI, PODJETNIKI, STARŠI-POZOR!!

Spletna stran www.MojSTUDIJ.com nudi pomoč rednim in izrednim študentom pri dokončanju študijskih obveznosti, prav tako pa nudi ugodno VEZAVO, KOPIRANJE in POMOČ (npr. pri seminarski-seminarska, diplomi-diplomska ali magistrski nalogi-magistrska naloga).

* Ali ste že zaključili z vsemi študijskimi obveznostmi?
* Ali imate le preprosto težave pri posameznem izpitu/predmetu?
* Ali zgolj potrebujete vrhunsko lekturo Vašega teksta?
* Morda le pomoč pri oblikovanju ali pri pripravi prezentacije?
* Ali Vam manjka le še zaključno diplomska naloga (ugodna vezava)?
* Ali zaradi predolgih delavnikov preprosto ne najdete časa za pripravo sklepnega študijskega dejanja-diplome?
* In ob vsem tem Vas še preganja čas, ker imate obilo obveznosti doma ali na delovnem mestu?

Ne skrbite, imamo rešitev!

MojSTUDIJ.com - Vrhunska pomoč in svetovanje pri študiju !!

>> Opozorili bi radi na zelo pomembno dejstvo, da je na spletu ogromno zavajajočih ponudnikov (ponudb), ki temeljijo na principu »PRIJETNEGA POPOLDANSKEGA ŠTUDENTSKEGA KROŽKA OZIROMA DRUŽENJA«, kjer Vam LE v nekaj dneh prekopirajo celotno, ŽE PREUČENO IN ŽE UPORABLJENO IN ŽE PREDSTAVLJENO TEMATIKO ŽE ODDANEGA IN ZAGOVARJANEGA DIPLOMSKEGA ALI MAGISTRSKEGA DELA, za »SIMBOLIČNO« ceno. TOVRSTNI PONUDNIKUI NIMAJO NOBENE VEZE Z RAZISKOVALNO DEJAVNOSTJO TER MEČEJO SLABO LUČ IN PRIZVOK NA RESNO RAZISKOVALNO DELO. Vse naše naročnike pozivamo, da naj bodo pri izbiri ponudnika sila pozorni, saj gre pri raziskovalnemu delu nenazadnje za cilj ugotoviti in dognati nova dejstva in NE REPRODUCIRATI DOGNANJA NEKOGA DRUGEGA. Gre za protipravno oziroma kazensko dejanje.<<

Kontakt:

info@mojstudij.com
http://www.mojstudij.com

ninanana123 · Pridružen/-a: 19.07. 2009, 17:32 Prispevkov: 1783

1............................
􀂄 Tehnična navodila za izdelavo diplomskega dela
Vezava diplomskega dela
Diplomsko delo mora biti vezano v temno rdeče platno ali podoben material (trda vezava). Napisi na
naslovni strani so vtisnjenimi s pozlačenimi črkami.
Standard papirja
Diplomsko delo mora biti pisano na A4 velikosti
Format strani
V pokončnem formatu.
Robovi
Robovi so zgoraj, spodaj in levo poravnani od roba 3 cm, desno pa 2 cm.
Pisava
Tip pisave: Priporočamo tip Tahoma (tudi Arial)
Velikost znakov v besedilu: 12 točk pokončno (12 points, regular)
Enojni razmak med vrsticami (single line spacing)
Obojestranska poravnava besedila (od roba do roba, justify)
Morebitno deljenje besed z mehkim vezajem (soft hyphen)
Oštevilčenje
Strani morajo biti oštevilčene zaporedno od prve do zadnje strani (spodaj na sredini). Na (notranji)
naslovni strani diplomskega dela oštevilčenje ni izpisano. Povzetek je oštevilčen z malo rimsko številko
ii, summary (povzetek v tujem jeziku) z malo rimsko številko iii in kazalo z malo rimsko številko iv.
Prvi del diplomskega dela (od naslovne strani do uvoda diplomskega dela se oštevilči z malimi rimskimi
števili (ii, iii, iv, v,…). Drugi del diplomskega dela (od uvoda do konca diplomskega dela) se oštevilči z
arabskimi številkami (1, 2, 3,…).
Obseg besedila
Diplomsko delo visokošolskega programa študija: tri do štiri avtorske pole (90.000-120.000 znakov;
približno 42-60 strani besedila, morebitne priloge se dodajo posebej).
􀂄 Struktura diplomskega dela
Zgradba diplomskega dela je razčlenjena na naslednje prvine:
1. naslovna stran,
2. povzetek v slovenskem in tujem (angleškem, nemškem ali italijanskem) jeziku ter ključne besede,
3. kazalo,
4. uvod,
5. obdelava teme,
6. zaključek,
7. uporabljena literatura,
8. viri (po potrebi),
9. seznam slik in tabel (po potrebi),
10. seznam uporabljenih kratic in okrajšav (po potrebi),
11. slovar slovenskih prevodov tujih izrazov (po potrebi),
12. priloge (če obstajajo),
13. izjava o avtorstvu diplomskega dela in navedba lektorja.
􀂄 Oblika diplomskega dela
Na zunanji strani diplomskega dela (na platnicah) mora biti v sredini zgoraj z velikimi tiskanimi
črkami napisano UNIVERZA V LJUBLJANI in pod tem FAKULTETA ZA UPRAVO. Na sredini strani je v
dveh vrstah, z malimi tiskanimi črkami zapisano Diplomsko delo visokošolskega programa. Sledi ena
vrsta presledka, in nato z velikimi tiskanimi črkami zapisan NASLOV TEME DIPLOMSKEGA DELA. Sledi
ena vrsta presledka in pod tem navedba imena in priimka kandidata. V spodnji vrsti je z malimi črkami
zapisan kraj (obvezno Ljubljana) ter mesec in leto oddaje diplomskega dela.
Prva notranja stran
Zgoraj je na sredini lista z velikimi tiskanimi črkami napisano UNIVERZA V LJUBLJANI in pod tem
FAKULTETA ZA UPRAVO. Na sredini lista je z malimi črkami napisano Diplomsko delo, sledi ena
izpuščena vrstica in nato izpis NASLOVA DIPLOMSKEGA DELA z velikimi tiskanimi črkami. V spodnjem
levem delu je z malimi črkami izpisano besedilo Kandidat oziroma Kandidatka, za tem pa nekoliko
zamaknjeno kandidat(-ka) izpiše svoje ime in priimek. Sledi ena izpuščena vrstica z izpisom Mentor ter
nato poimenska navedba mentorja (poravnano z imenom kandidata(ke) s popolnim habilitacijskim in
znanstvenim nazivom (npr. izr. prof. dr. Janez Černe). V zadnji vrstici je na sredini izpisano Ljubljana
(obvezno) ter mesec in leto izdelave diplomskega dela.
2
----------------------------
Priporočilo:
Ime morebitnega svetovalca (npr. iz organizacije, kjer je kandidat zbiral podatke oziroma opravil raziskavo) in
zahvale naj se ne piše.
Slika 1: Zunanja stran diplomskega dela
UNIVERZA V LJUBLJANI
FAKULTETA ZA UPRAVO
Diplomsko delo
visokošolskega programa
TEMA DIPLOMSKEGA DELA
Ime in priimek kandidata
Ljubljana, mesec in leto
14 točk,
VELIKE ČRKE,
krepko
14 točk,
male črke,
krepko
20 točk,
VELIKE ČRKE,
krepko
14 točk,
male črke,
krepko
14 točk,
male črke,
krepko
Slika 2: Prva notranja stran diplomskega dela
3
UNIVERZA V LJUBLJANI
FAKULTETA ZA UPRAVO
Diplomsko delo
visokošolskega programa
TEMA DIPLOMSKEGA DELA
Kandidat(ka):
Ljubljana, mesec in leto
12 točk,
VELIKE ČRKE,
krepko
12 točk,
male črke
14 točk,
VELIKE ČRKE,
krepko
12 točk,
male črke
12 točk,
male črke
Mentor(ica): Naziv, ime in priimek
Ime in priimek
Številka indeksa
Povzetek v slovenskem in tujem (angleškem, nemškem ali italijanskem) jeziku ter ključne besede.
Najprej se navede povzetek diplomskega dela v slovenskem jeziku, ki obsega od 10 do 15 vrstic. Za
povzetkom so v novem odstavku navedene ključne besede diplomskega dela. Na naslednji strani je v
tujem jeziku (angleško, nemško ali italijansko) zapisan prevod povzetka in ključnih besed.
V kazalu so navedeni vsi naslovi poglavij in podpoglavij oziroma vsi deli diplomskega dela, podobno,
kot je to navedeno v naslednjem primeru.
Slika 3: Primer oblike »Povzetka« in »Kazala«
4
KAZALO
POVZETEK ii
SUMMARY iii
1 UVOD 1
1.1 Izhodišče diplomskega dela 3
1.2 Namen in cilji raziskave 5
1.3 Metode dela 6
1.4 Struktura diplomskega dela 8
2 PRVO POGLAVJE 10
2.1 Prvo podpoglavje 11
2.1.1 Podtema 11
2.1.2 Podtema 12
2.2 Drugo podpoglavje 13
2.3 Tretje podpoglavje 16
..
9 ZAKLJUČEK 56
LITERATURA 59
VIRI 61
SEZNAM SLIK IN TABEL 63
SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC 64
SLOVAR TUJIH IZRAZOV 65
PRILOGE 67
Priloga 1: Vprašalnik 67
Priloga 2: Obrazec za prijavo 71
IZJAVA O AVTORSTVU IN NAVEDBA LEKTORJA 74
iv.
Povzetek
Evropski model upravnega prava doživlja veliko pomembnih
sprememb. Vplivi, ki povzročajo te spremembe so zelo
raznoliki. Med najpomembnejše sodijo globalizacija, razvoj
posebne upravne strukutre v Evropski Uniji in razcvet
informacijske tehnologije. Zaradi vseh teh vplivov naj bi se
evropski (kontinentalni) model upravnega prava v zadnjih
dvajsetih letih zelo spremenil. V diplomskem delu
obravnavam spremembe v evropskih kontinentalnih državah,
ki naj bi temeljito spremenile obliko, organizacijo in način
delovanja javne uprave in upravnega prava.
Ključne besede: evropski model upravnega prava,
regulatorna država, globalizacija, evropeizacija, upravno
pravo, konvergenca modelov, nacionalna upravna kultura.
ii.
􀂄 Vsebinska sestava diplomskega dela
Diplomsko delo sestavljajo trije osnovni deli: uvod, obdelava teme in zaključek (Zelenika, 1998, str.
460-467).
V uvodu na kratko predstavimo vsebino obravnavane teme. Tako opredelimo področje raziskovanja,
opišemo proučevan problem, opredelimo cilje in namen diplomskega dela, predstavimo uporabljene
metode dela, orišemo zgradbo diplomskega dela ter navedemo morebitne omejitev oziroma težave s
katerimi smo se srečali pri pisanju diplomskega dela. Uvod naj obsega od tri do štiri strani.
Obdelava teme predstavlja osrednji del diplomskega dela. V njem razvijamo, razlagamo in
obdelujemo temo diplomskega dela tako, da prikažemo najpomembnejše ugotovitve in spoznanja.
Poleg tega na strokovno utemeljen način razložimo rezultate, do katerih smo prišli. Obdelava teme
praviloma obsega tri dele:
− teoretični (zgodovinsko-teoretični, retrospektivni ali eksplikativni) del, v katerem predstavimo
kratko zgodovino preučevanja predmeta, dosežke teoretske obdelave predmeta in ugotavljamo
pomembnost, aktualnost in uporabnost obravnavane teme,
− analitični (analitično-eksperimentalni) del, v katerem analitično in sintetično predstavimo
najpomembnejša lastna in tuja spoznanja, stališča, podatke in informacije,
− predlagane rešitve (perspektivni del), v katerem predlagamo konkretne rešitve aktivnosti in
ukrepe, ki jih je moč uporabiti v praksi oziroma pri izboljšavi tehnoloških postopkov.
Označevanje in zapis delov diplomskega dela; Označevanje delov diplomskega dela temelji na
dekadnem (decimalnem sistemu), pri čemer se poglavje lahko deli na najmanj dve podpoglavji.
Priporočamo, da poglavij ne členite preveč, saj to zmanjšuje preglednost (priporočamo tri ravni, kot je
to navedeno v spodnjem primeru).
5
1 POGLAVJE
1.1 PODPOGLAVJE
Diplomsko delo sestavljajo trije osnovni deli: uvod, obdelava teme in
zaključek (Zelenika, 1998, str. 460-467).
V uvodu na kratko predstavimo vsebino obravnavane teme. Tako
opredelimo področje raziskovanja, opišemo proučevan problem,
opredelimo cilje in namen diplomskega dela, predstavimo uporabljene
metode dela, orišemo zgradbo diplomskega dela ter navedemo morebitne
omejitev oziroma težave s katerimi smo se srečali pri pisanju diplomskega
dela. Uvod naj obsega od tri do štiri strani.
Obdelava teme predstavlja osrednji del diplomskega dela. V njem
razvijamo, razlagamo in obdelujemo temo diplomskega dela tako, da
prikažemo najpomembnejše ugotovitve in spoznanja.
1.1.1 Drugo podpoglavje
Obdelava teme praviloma obsega tri dele:
• teoretični (zgodovinsko-teoretični, retrospektivni ali
eksplikativni) del, v katerem predstavimo kratko zgodovino
preučevanja predmeta, dosežke teoretske obdelave predmeta
in ugotavljamo pomembnost, aktualnost in uporabnost
obravnavane teme,
• analitični (analitično-eksperimentalni) del, v katerem analitično
in sintetično predstavimo najpomembnejša lastna in tuja
spoznanja, stališča, podatke in informacije,
• predlagane rešitve (perspektivni del), v katerem predlagamo
konkretne rešitve aktivnosti in ukrepe, ki jih je moč uporabiti v
praksi oziroma pri izboljšavi tehnoloških postopkov.
1.1.1.1 Tretje in vsako naslednje podpoglavje
Označevanje in zapis delov diplomskega dela; Označevanje delov
diplomskega dela temelji na dekadnem (decimalnem sistemu), pri
čemer se poglavje lahko deli na najmanj dve podpoglavji.
5
14 točk
VELIKE ČRKE
pokončno
krepko
12 točk,
VELIKE ČRKE
pokončno
krepko
12 točk
male črke
pokončno
krepko
12 točk
male črke
pokončno
krepko
poševno
Pri označevanju in zapisu delov seminarske naloge velja:
• Naslov (vsakega) poglavja je zapisan na vrhu nove strani
• Za naslovom poglavja sta dve vrstici prazni, nato sledi besedilo oziroma navedba podpoglavja.
• Pred naslovom prvega in drugega podpoglavja sta dve vrstici prazni, pred naslovom tretjega
in vseh naslednjih podpoglavij je ena vrstica prazna.
• Za naslovom vsakega podpoglavja je ena vrstica prazna.
• Poglavja oziroma podpoglavja (kakor tudi slike, tabele,…) so oštevilčena z arabskimi
številkami.
Priporočamo, da v naslovu teme diplomske naloge oziroma v naslovu poglavij in podpoglavij ne
navajate okrajšav in kratic.
Citiranje
V besedilu sta začetek in konec citata označena z narekovaji. Na koncu citata mora biti natančno
naveden vir (skladno z določili standardov ISO 690 in ISO 690-2). Tudi pri povzemanju določene
literature ali sklicevanju na določeno literaturo (brez dobesednega citiranju) je treba na ustreznem
mestu natančno navesti podatke o viru, kot je to prikazano v nadaljevanju. Načinov citiranja je več.
Priporočamo, da citiranih virov ne navajate pod črto, oziroma da pri citiranju uporabljate harvardski
način citiranja.
• Pri harvardskem načinu citiranja se najprej navede avtor citata, nato sledi letnica dela, iz
katerega je vzet citat, in stran, na kateri je zapisan citat (Jerovšek, 1999, str. 37).
• Če sta avtorja dva, zapišemo oba (Ivanko in Brejc, 1995, str. 125). Pri besedilih z več kot
dvema avtorjema se navede le ime prvega avtorja in doda »et al.« (Jambrek et al., 1997, str.
43).
• Pri sklicevanju na določeno idejo brez citiranja se vir označi na naslednji način (glej Vlaj,
1998, str. 123).
• Citiramo lahko tudi ugotovitev določenega avtorja (npr. Šmidovnik), ki jo je v svojem delu
povzel drugi avtor (npr. Setnikar-Cankar). Gre za citiranje po sekundarnem viru (ne po
originalu). Označi se tako, da najprej navedemo avtorja citata (original), nato se zapiše »v:«
in navede priimek avtorja dela (Šmidovnik v: Setnikar-Cankar, 1998, str. 20).
• Izjemoma se pri splošnem sklicevanju na določenega avtorja oziroma delo lahko navedeta le
priimek in letnica (Devjak, 1995).
• Pri povzemanju besedila drugega avtorja se besedilo navede brez navednic, zraven pa se
zapiše, da gre za povzeto besedilo (po Kocjančiču, 1998, str. 62)
• Če je citiranih več del istega avtorja z enako letnico, se dela znotraj letnice razvrstijo na
abecedni način tako, da se k letnici izdaje dela glede na vrstni red doda še mala tiskana črka
(Vintar, 1996a, str. 101).
• Če je v besedilu dela pri povzemanju citata že naveden avtor, se v oklepaju zapiše samo
letnica in stran vira (npr. … podobno meni tudi Virant (1998, str. 307), ki pravi,…).
6
• Pri navajanju zakonov, predpisov,… se v oklepaju navede kratica zakona (predpisa,…) in
citirani člen (ZLS, 34. člen).
• Pri navajanju anonimnih virov (npr. Statistični letopis) se v oklepaju navede kratica ali oznaka
vira, letnica in stran (SL, 1995, str. 57).
• Pri navedbi citata iz dela, ki je bilo objavljeno na internetu in je objavljen tudi v obliki knjige
(oziroma kot del knjige, članek,…), navedemo tako, kot da bi uporabili delo v izvorni (knjižni)
obliki.
Navajanje in označevanje slik, tabel in preglednic
V besedilu diplomskega dela morajo biti slike označene z zaporednimi številkami, naslovljene (npr.
Slika 1: Potrdilo o diplomiranju) ter zapisane krepko. Postavljene morajo biti na mesta, kamor
vsebinsko sodijo. V besedilu morajo biti omenjene tako, da se navede njihova številka (npr. kot je to
prikazano na sliki 1). Slike se ravnajo sredinsko. Vsaka slika mora imeti:
• zaporedno številko (npr. Slika 7:, Slika 8:, itd),
• naslov, ki je zapisan z malimi poudarjenimi črkami,
• jedro (slika s podatki oziroma informacijami),
• vir, na osnovi katerega je slika prirejena ali povzeta.
V kolikor je potrebno se za jedrom slike navedejo tudi opombe, kratice in simboli, ki razlagajo,
dopolnjujejo ali dodatno pojasnjujejo vsebino slike.
Če je slika prevzeta iz literature, mora biti v naslovu slike naveden vir (glej primere citiranja), celoten
zapis vira pa naveden v spisku literature oziroma med viri.
Debelina črt na slikah, tabelah in preglednicah naj bo najmanj 0,5 točke in velikost črk na slikah
najmanj 10 točk (oboje kot na zgornjem primeru)
Zgoraj zapisana določila, ki se nanašajo na slike se smiselno uporabljajo tudi za prikaz tabel, s tem, da
je v osrednjem delu tabele najprej zapisana glava in nato jedro tabele. V glavi, gornjem delu, tabele je
označena vsebina posameznih stolpcev. Zapisi v glavi naj bodo poravnani sredinsko, v prvem stolpcu
pa levo. Vrednosti v stolpcih so lahko poravnane desno ali sredinsko.
Slika 1: Predlog potrdila o diplomiranju
Diploma
Ime in priimek dipolmata(ke): Tina VZOREC
je z naslovom diplomskega dela: RAZVOJ JAVNE UPRAVE
NA SLOVENSKEM
dne: 25. 11. 2004 diplomirala na Visokošolskem strokovnem programu
Javna uprava in si s tem
pridobila strokovni naziv: diplomirana upravna organizatorka
Univerza
v Ljubljani
Universitas
Labancensis
Dekan: Rektor:
Vir: Marinšek (2004, str. 32)
Tabela 1: Udeleženci seminarjev v letu 2002, po področjih in glede na spol
ženske moški
jezikovni 36 23
organizacija 12 54
računalništvo 67 45
ekonomika 11 17
Vir: Kolenc (2003, str. 5)
Zaključek
V zaključku podamo vse odgovore na vprašanja, ki smo jih postavili v uvodu diplomskega dela ter
predstavimo najpomembnejše rešitve v uvodu postavljenih problemov. Zaključek predstavlja
7
sistematično, natančno strnjeno sintezo vseh pomembnejših spoznanj, informacij, stališč, dejstev in
ugotovitev iz analitičnega dela diplomskega dela. Zaključek obsega največ 10 odstotkov obsega
diplomskega dela.
V zaključku ne predstavljamo novih spoznanj, dokazov, podatkov oziroma dejstev temveč ga
oblikujemo na temelju predstavljenih predhodnih spoznanj, dokazov,… V zaključku tudi ne navajamo
citatov in opomb pod črto.
Literatura
Pod naslovom »Literatura« se navedejo vsa uporabljena dela, ki jih je kandidat uporabljal pri pisanju
diplomskega dela. Če je bilo v diplomskem delu uporabljenih več deli istega avtorja, se dela navajajo
po kronološkem zaporedju, od starejših k novejšim objavam.
Viri
Med vire uvrščamo publikacije s področja normativne ureditve (zakoni, splošni akti,…), statistične
informacije, članke iz različnih publikacij (časopisi, interna glasila,…) pri katerih ni navedenega avtorja
(navedeni sta le začetnici imena oziroma niti to ne), interna gradiva in druga gradiva, ki niso javno
dostopna (podatki dobljeni v podjetjih, zavodih,…).
Navajanje literature in virov
Pri navajanju literature (virov) velja, da moramo vključiti vsa dela, ki smo jih na kakršenkoli način
uporabljali pri pisanju dela. V kolikor je del več kot 25, jih je treba razporediti v skupine (knjige, članki
v revijah, itd). Seznam uporabljenih del znotraj posamezne skupine je oblikovan glede na abecedni
vrsti red priimkov avtorjev. Če ima posamezno delo več avtorjev, so v seznamu literature navedeni vsi
avtorji (poleg imena avtorja, ki je prvi naveden, se zapišejo imena ostalih avtorjev).
1. Samostojne publikacije
PRIIMEK, Ime (lahko tudi začetnica imena). Naslov dela. Založba, Kraj, letnica.
Primer:
SELJAK, Janko. Statistične metode. Visoka upravna šola, Ljubljana, 1995.
2. Članek v reviji
PRIIMEK, ime. Naslov članka. Naslov revije. leto, letnik izhajanja, številka revije, izdajatelj,
kraj in leto, strani.
Primer:
BREJC, Miha. Organizacijski pojmi in metode. Organizacija in kadri. 1990, let. 23, št. 5/6, str. 515-516.
3. Prispevek oziroma poglavje v knjigi, zborniku
Če gre za prispevek v knjigi oziroma zborniku z več avtorji, se najprej navede priimek in ime
avtorja prispevka (poglavja) in naslov prispevka. Nato se zapiše »V:«, ime in priimek tistega,
ki je zbornik (knjigo) uredil ter v oklepaju (ur.): naslov dela, izdajatelj, kraj, letnica, strani.
Primer:
PEČAR, Zdravko. Pristopi in tehnike za reformo javne uprave. V: ABRAHAMSBERG, Niko (ur.): Zbornik znanstvenih razprav 1997. Visoka upravna šola, Ljubljana, 1997,
str. 221-244.
4. Zakoni
Naslov zakona. Objava, popravki.
Primer:
Zakon o financiranju občin. Ur. list RS, št. 80/94, 45/97, 56/98.
5. Viri iz različnih publikacij (časopisi, informativna gradiva,..)
Viri pri katerih sta navedeni le začetnici imena in priimka avtorja:
Začetnici imena in priimka, naslov članka. Naslov publikacije, leto izdaje, številka publikacije,
stran(i)
Primer:
B. J. Izobraževanje uradnikov. Večer, 1995, št. 105, str. 3.
V kolikor avtor dela oziroma lastnik moralne avtorske pravice ni znan se na mestu avtorja
zapiše lastnika materialne avtorske pravice (podjetje, zavod,…):
Lastnik materialne avtorske pravice, naslov članka. Naslov publikacije, leto izdaje, številka
publikacije, stran
Primer:
Delo. Koliko komu?. 1998, št. 34, str 22.
6. Viri z interneta
Dela, ki so objavljena samo na internetu navajamo tako, da namesto založbe, kraja izdaje,
letnice in strani navedemo ustrezni popolni naslov dokumenta - URL (Uniform Resource
Locator). Števila strani pri navajanju del z interneta ne navajamo. Če je na dokumentu
zapisan datum objave potem zapišemo navedeni datum. V kolikor na dokumentu ni
zapisanega datuma pa navedemo datum, ko smo dokument našli.
Primer:
Reinermann, H. Electronic Government - Anticipating the Tide of Change. URL=«http://www.ocg.or.at/confpaper/tc/reinermann/paper.html;internal&sk=ROBOT«.
6.8.1998.
V kolikor avtor dela oziroma lastnik moralne avtorske pravice ni znan se na mestu avtorja
zapiše lastnika materialne avtorske pravice (podjetje, zavod,…).
Primer:
OECD. Establishing professional and impartial administration. URL=«http: //www.oecd.org/puma/sigmaweb/acts/act4.htm«. 25.11.1999.
7. Ostali (anonimni) viri
8
Pri ostalih (anonimnih) virih se navedba vira začne s kratico (označbo) vira in letnico izdaje
(oboje v oklepaju). Temu brez vejic sledi naslov vira. Npr.:
Primer:
(SL, 1995) Statistični letopis 1995. Statistični urad Republike Slovenije, Ljubljana.
Reference in opombe
Reference in opombe se navajajo pod črto, velikost črk je 10 točk, pokončno. Mesto v besedilu, na
katero se nanaša opomba, in opomba pod črto se označujeta s številko. Številčenje opomb je
zaporedno od začetka do konca besedila.
Seznam slik (in tabel)
je oblikovan tako, da so slike navedene zaporedno, glede na vrstni red pojavljanja v besedilu. Za
vsako posamezno sliko se navede številčna oznaka slike, naslov slike in številka strani na kateri se
slika pojavlja.
Seznam uporabljenih kratic in okrajšav
V seznamu se uporabljene kratice razvrstijo na abecedni način. Poleg kratice se zapiše pomen kratice.
Primer:
KM Kadrovski menedžment
regio. regionalizacija
SL Statistični letopis
ZAGA Zakon o arhivskem gradivu in arhivih
Seznam slovenskih prevodov tujih izrazov
Navedbi uporabljenega jezika sledi seznam izrazov, po načelu tuj izraz – slovenski prevod. Navedejo se
predvsem prevodi tistih tujih izrazov, ki še niso v splošni uporabi.
Primer:
Prevodi iz angleškega jezika
ability test test sposobnosti
knowledge test test znanja
fleld experiment terenski eksperiment
fleld study terenska študija
Priloge
Če je priloga ena sama, potem ni oštevilčena, pač pa je navedeno le, da gre za prilogo (Priloga:
vprašalnik). Če je prilog več, so priloge naslovljene in oštevilčene (Priloga 1: Naslovna stran diplomske
naloge, Priloga 2: Naslovna stran seminarske naloge,…)
Izjava kandidata
Na zadnji strani diplomskega dela je navedena izjava kandidata, da je diplomsko delo njegova avtorska
stvaritev ter v naslednjem odstavku lektor diplomskega dela.
Viri
• International organisation for standardization. International standard ISO 690, Second edition
1987-08-15. International organisation for standardization, Reference number ISO 690 : 1987
(E).
• International organisation for standardization. International standard ISO 690-2, First edition
1997-11-15. International organisation for standardization, Reference number ISO 690-2:
1987(E).
• IVANKO, Štefan. Upravni praktikum I. Visoka upravna šola, Ljubljana, 1996.
• ZELENIKA, Ratko. Metodologija i tehnologija izrade znanstvenog i stručnog djela. Ekonomski
fakultet u Rijeci, Rijeka, 1998.

ninanana123 · Pridružen/-a: 19.07. 2009, 17:32 Prispevkov: 1783

DIPLOMSKEGA DELA
Dispozicijo diplomske naloge izdela študent skladno s 5. členom Pravilnika o postopku priprave in zagovora diplomskega dela za univerzitetni in visokošolski strokovni študij (XXVI-6-2008), ki naj praviloma vsebuje naslednje točke:
 Naslov dispozicije diplomskega dela.
 Opredelitev oz. opis problema, ki je predmet raziskovanja.
 Namen, cilji in hipoteze diplomskega dela.
 Predpostavke in omejitve raziskave.
 Predvidena metodologija raziskovanja.
 Predvidena struktura poglavij (kazalo).
 Seznam predvidenih virov.
Naslov naj bo kratek. Teoretična izhodišča oz. opis problema zajema kratko predstavitev predvsem tistih dosedanjih znanstvenih spoznanj, ki so pri pregledu virov pritegnila študentovo pozornost. Namen oz. cilji in predpostavke opredeli študent v obliki širših raziskovalnih vprašanj ali splošnih delnih problemov ter domnevnih odgovorov, torej hipotez. Pri predvideni metodologiji dela navede študent ključne besede, raziskovalno metodo, vzorec, postopke zbiranja in postopke obdelave podatkov. Kazalo vsebuje predvidena, nivojsko številčena poglavja, podpoglavja, in sicer od uvoda do sklepa. Seznam virov oz. literature, ki jo bo študent predvidoma uporabljal je urejen po abecednem redu in pravilno citiran.
V kolikor gre za empirično diplomsko delo je obvezna priloga dispozicije vprašalnik.
1. TEHNIČNA NAVODILA ZA IZDELAVO DIPLOMSKEGA DELA
DIPLOMSKO DELO SE PIŠE V 1. OSEBI MNOŢINE.
Papir: A4 format (210 x 297 mm)
Format strani: Pokončen
Robovi: levi rob 3 cm, desni rob 2,5 cm, zgornji rob 2,5 cm, spodnji rob 3,5 cm (do oznake
strani);
Oblika: Tip pisave: Times New Roman. Velikost znakov v besedilu: 12. Razmak med vrsticami: 1,5. Obojestranska poravnava besedila.
Odstavki niso zamaknjeni, ampak jih ločuje prazna vrstica.
Številčenje strani (noga): Zaporedno številčenje (desno spodaj) z arabskimi številkami, začnemo z uvodom.
Pri številčenju strani upoštevajte naslednje:
- na prvi (notranji) naslovni strani trdo vezanega izvoda oziroma naslovna stran
mehko vezanih izvodov ni oštevilčena;
- povzetek, abstrakt in kazalo so oštevilčeni z rimskimi številkami
- drugi del diplomskega dela (od uvoda do literature) se oštevilči z arabskimi
številkami (1,2,3,..), strani številčite desno spodaj;
- seznam literature/virov je zadnja oštevilčena stran;
- priloga, ki je dodana za viri, naj bo oštevilčena od 1 dalje;
- pri številčenju naslovov poglavij uporabljajte naslednji sistem iz tabele 1
Tabela 1: Kazalo teoretičnega in empiričnega diplomskega dela
TEORETIČNO DIPLOMSKO DELO
EMPIRIČNO DIPLOMSKO DELO
Sestavine glavnega besedila
sklepni Uvodni del
del jedro
1 Uvod in opis problema
2 Namen in cilji naloge
3 Raziskovalna vprašanja
4 Metodologija
4.1 Raziskovalne metode
4.2 Uporabljeni viri
1 Uvod in opis problema
2 Namen in cilji naloge
3 Teoretični del
4 Empirični del
4.1 Raziskovalna vprašanja in hipoteze
4.2 Metodologija
4.2.1 Raziskovalne metode
4.2.2 Raziskovalni vzorec
4.2.3 Postopki zbiranja podatkov
5 Obravnava teme in diskusija
5 Rezultati
6 Interpretacija in razprava
6 Sklep
7 Sklep
Dodatne sestavine
Literatura
Priloge
Literatura
Priloge
Glava: V glavi naj bo ime avtorja; dvopičje; in naslov naloge; velikost črk 8
Tabele, grafi in slike:
1. zaporedne številke tabel (slik) tečejo skozi celotno diplomsko delo, zato jih v novem poglavju ne pričnete številčiti znova;
2. vsaka tabela (slika) ima naslov, ki je napisan z poudarjenimi znaki nad tabelo
(npr. Tabela 1 (Slika 1): Ozaveščenost o dejavnikih tveganja za nastanek raka na pljučih – obojestranska poravnava); naslov tabel, slike, grafa se navajajo zgoraj;
3. vsaka tabela ima glavo, t. j. zgornji del tabele z naslovi posameznih stolpcev, ki morajo biti postavljeni sredinsko (center);
4. jedro tabele vsebuje podatke (tabela) oziroma ponazarja neko zamisel ali koncept (slika);
5. po potrebi ima tabela opombe, to je razlago posameznih elementov tabele, ki so navedeni neposredno pod njo (ali sliko);
6. po potrebi sta tabeli dodana seznam in razlaga kratic in simbolov;
7. pod tabelo (sliko) navedemo vir, iz katerega je bila povzeta, oziroma vir podatkov, na osnovi katerega je bila tabela sestavljena ali prilagojena (npr. Vir: Marinšek (2004, str. 32);
8. vsaka tabela (slika) se mora v celoti (vključno z opombami in viri pod njo) nahajati na eni strani teksta;
9. za vsako tabelo (sliko) je smiselno podati kratek komentar oziroma analizo, ki
ponazarja smisel prikaza tabele oziroma slike.
Obseg diplomskega dela: tri do štiri avtorske pole (90.000-120.000 znakov; pribliţno 42-60 strani besedila, morebitne priloge se dodajo posebej).
Vezava diplomskega dela: Diplomsko delo mora biti vezano v temno modro platno ali podoben material (trda vezava).
2. ZGRADBA diplomskega dela
NASLOV, POVZETEK – ABSTRAKT, KLJUČNE BESEDE (študent pripravi diplomsko delo v slovenskem jeziku, naslov tudi v angleškem jeziku, povzetek pa v angleškem ali nemškem jeziku. Povzetek naj prikaţe delo vključno z rezultati (kot strnjena obnova).
V povzetku, v obsegu do 200 besed (tretjina strani velikosti A4), se predstavi:
- Tematika, namen in cilje,
- metodologijo,
- rezultate, strukturirane v skladu z namenom oziroma cilji,
- zaključke.
Povzetek je napisan strjeno, brez odstavkov, v preteklem času, običajno neosebno (v 1. osebi mnoţine) in s pogostejšo rabo trpnika.
Ob koncu povzetka, z vrstičnim presledkom, se navede še pet do sedem ključnih besed ali besednih zvez, ki kar najbolj predstavijo diplomsko delo. Diplomsko delo je namreč zavedeno v bibliografski računalniški sistem in ključne besede sodijo med bibliografske podatke, s pomočjo katerih poteka iskanje virov v računalniku.
KAZALO
1. UVOD
Uvod v teoretičnem ali empiričnem diplomskem delu ne sme biti predolg in ne prekratek (največ 10% celotnega besedila).
Z vsebino uvoda se predstavi in definira problem, kakor tudi:
- Razloge izbire raziskovalnega problema,
- aktualnost, uporabnost problema,
- strukturo celotnega poročila teoretičnega ali empiričnega diplomskega dela.
2. TEORETIČNI DEL ali EMPIRIČNI DEL
TEORETIČNO DIPLOMSKO DELO
Je delo, ki nastane na osnovi študija literature. Študent odgovarja na zastavljena raziskovalna vprašanja, tako da analizira in primerja dosedanja znanstvena spoznanja o raziskovalnem problemu, odkriva posebnosti, izpeljuje ugotovitve in predloge.
Vsebinsko plat teoretično diplomskega dela se dokončno opredeli na nivoju namena oz. ciljev ter raziskovalnih hipotez. Oţjih, specifičnih raziskovalnih vprašanj se običajno pri teoretičnih diplomskih delih ne postavlja, ampak splošne raziskovalne hipoteze, ki so v bistvu vnaprejšnji domnevni odgovori na zastavljena širša raziskovalna vprašanja oz. splošne delne probleme. Metodološko plat teoretičnega dela diplomskega dela predstavljajo raziskovalne metode in uporabljeni viri.
Teoretično diplomsko delo ima namesto poglavja Rezultati, poglavje Vsebina s pregledom literature. To je tista vrsta naloge, ki ima le teoretično razpravo in razmišljanje, brez vzorcev, vaj in anket.
EMPIRIČNO DIPLOMSKO DELO
Je delo, ki nastane na osnovi empirično (izkustveno) zbranih podatkov z različnimi instrumenti (vprašalniki, ocenjevalnimi lestvicami) ter kasneje statistični analizi. Vsebinsko plat empiričnega dela diplomskega dela dokončno opredelimo na nivoju namena, ciljev, raziskovalnih vprašanj ter hipotez.
Namen, cilji
Namen se opredeli v obliki širših raziskovalnih vprašanj ali, še pogosteje, v obliki splošnih delnih problemov oziroma vidikov, ki dobro predstavljajo praktično proučevanje problema v celoti.
Primer namena:
Namen diplomskega dela je ugotoviti, kako starši hospitaliziranih otrok ocenjujejo kakovost dela medicinskih sestre ob sprejemu njihovega otroka na pediatrični oddelek, ter izdelati shemo sprejema, po kateri naj bi bil vsak otrok sprejet na oddelek. Ţeleli smo ugotoviti, kakšen je dejanski medsebojni odnos med starši, otrokom in medicinskimi sestrami, ter kako bi ga lahko še izboljšali.
Primer ciljev:
 Ugotoviti zadovoljstvo staršev glede obravnave otroka ob sprejemu na pediatrični oddelek;
 ugotoviti morebitne potrebne spremembe ob sprejemu, ki bi povečale zadovoljstvo staršev ter dvignile kakovost dela medicinskih sester;
 ugotoviti, ali starši dobijo ob sprejemu otroka na pediatrični oddelek od medicinskih sester dovolj informacij, ter o čem jih medicinske sestre informirajo;
 ugotoviti, kakšni so odnosi med medicinsko sestro, starši in otrokom ob sprejemu.
Raziskovalne hipoteze
Hipoteze pri empiričnem raziskovanju so ponavadi domnevni vnaprejšnji odgovori na eksplikativna vprašanja, torej vprašanja o odvisnih zvezah in razlikah.
Za širša raziskovalna vprašanja (splošne delne probleme) se postavljajo splošne hipoteze, za oţja, specifična pa specifične hipoteze.
V diplomskem delu so lahko navedene splošne hipoteze, ki so razčlenjene na specifične ali pa splošne hipoteze. Specifične hipoteze so lahko izraţene implicitno ali eksplicitno:
a) Implicitno izraţene hipoteze so hipoteze v obliki eksplikativnih vprašanj, torej vprašanj o odvisnih zvezah in razlikah.
b) Eksplicitno izraţene hipoteze so domnevni odgovori (trdilne povedi) o obstoju in o smeri zveze oziroma razlike.
3. METODOLOGIJA ali PREISKOVANCI IN METODE (v tem poglavju povemo, kaj smo naredili, da bi odgovorili na vprašanje zastavljeno v uvodu. Pod materialom
razumemo objekt naše raziskave. Če obravnavamo bolnike ali druge preiskovance uporabimo namesto "materiali" "preiskovanci" Pri metodah je treba navesti, ali smo uporabili eksperimentalno ali deskriptivno metodo. Napišemo tudi uporabljene tehnike in metode (statistična obdelava). Ureditev snovi v tem poglavju naj bo bodisi kronološka, bodisi naj kaţe zaporedje od bolj pomembnega k manj pomembnemu. To poglavje pišemo v preteklem času).
4. REZULTATI (ugotovitve do katerih je študent prišel v svoji raziskavi v obliki besedila, tabel in slik, ki se dopolnjujejo).
5. RAZPRAVA (v razpravi pojasnimo pripombe, ki bi jih lahko podali na naše delo).
6. SKLEPI (potrjujejo ali ovrţejo postavljene hipoteze ali raziskovalna vprašanja).
7. LITERATURA (uporabljena literatura ne sme biti starejše od 5 let, razen če gre za osnovno literaturo).
8. PRILOGE
3. OBLIKA diplomskega dela
Na zunanji strani diplomskega dela (na platnicah) mora biti v sredini zgoraj z velikimi tiskanimi črkami napisano UNIVERZA V MARIBORU in pod tem FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE (velikost črk 20). Na sredini strani je z velikimi tiskanimi črkami zapisan NASLOV TEME DIPLOMSKEGA DELA (velikost črk 20). Sledi ena vrsta presledka in nato z malimi tiskanimi črkami zapisano v oklepaju (diplomsko delo) (velikost črk 16). V levem kotu spodaj je z malimi tiskanimi črkami zapisan kraj (Obvezno Maribor) - (velikost črk 16) in leto izdelave diplomskega dela ter v desnem kotu spodaj ime in priimek kandidata (velikost črk 16). Barva črk srebrna.
Primeri:
20 točk, velike tiskane črke20 točk, velike tiskane črke16 točk, male tiskane črke16 točk, male tiskane črkeUNIVERZA V MARIBORUFAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDENASLOV DIPLOMSKEGA DELA(Diplomsko delo)Maribor, letoIme in PriimekNASLOV DIPLOMSKEGA DELA
Ţeljeno je, da je na hrbtu diplomskega dela natisnjen naslov diplomskega dela (rastoče od spodaj) npr.: Vloga medicinske sestre pri vzgoji za ţivljenje.
Prvi list: je prazen (za morebitne zaznamke).
Drugi list: isto kot na platnicah.
Hrbtna stran drugega lista:
 Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede
 naziv, ime in priimek mentorja (v levem kotu spodaj)
 naziv, ime in priimek somentorja (v levem kotu spodaj) - če ga ima.
UNIVERZA V MARIBORU
FAKLUTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE
Mentor: Naziv, Ime in Priimek
Somentor: Naziv, Ime in Priimek
(npr. Viš. predav. mag. _____ ______ )
20 TOČK, VELIKE ČRKE
16 točk male črke
4. CITIRANJE
Navajanje virov v besedilu – citiranje (za citiranje se uporablja harvardski sistem):
1. Etičnost raziskovanja in avtorstvo zahtevata, da morate za vsako misel, ko jo povzemate po drugem viru ali virih, korektno navesti, iz katerega vira ste jo povzeli (citirali, prilagodili ipd.). Povzemanje celotnih razdelkov (poglavij, podpoglavij) iz posameznega vira praviloma ni dopustno, zato naj kandidat omeji povzemanje na nujen in smiselni obseg z vidika obravnavanega problema v diplomskem delu;
2. vse vire, ki ste jih uporabili in navedli v besedilu, morate zapisati v seznamu virov na koncu diplomskega dela;
3. v seznamu virov navedite samo tiste vire, ki ste jih sami dejansko tudi neposredno uporabili;
4. najprej se navede avtor citata, nato sledi letnica dela, iz katerega je vzet citat, in stran, na kateri je zapisna citat (Kokol, 2005, str. 13);
5. kadar isti vir uporabite večkrat zaporedoma v strnjenem delu besedila, lahko po prvem navajanju vira (Kokol, 2005, str. 13) naslednja navajanja poenostavite, tako da navedete (prav tam, str. 13) ali (ibid.,13);
6. kadar navajate več virov istega avtorja, ki so bila izdana istega leta, morate to označiti tako, da ob letnici zapišete črke a, b, c, … (Kokol, 2005a, str. 13), (Kokol, 2005b, str. 67), (Kokol, 2005c, str. 112) itd.;
7. če sta avtorja dva, zapišemo oba (Kokol in Blaţun, 2004, str. 11). Pri besedilih z več kot dvema avtorjema se navede le ime prvega avtorja in doda »et al.« (Kokol et al., 2007, str. 10);
8. pri sklicevanju na določeno idejo brez citiranja se vir označi na naslednji način (glej Ţeleznik, 2007, str. 7);
9. citiramo lahko tudi ugotovitev določenega avtorja (npr. Turk), ki jo je v svojem delu povzel drugi avtor (npr. Čelan). Gre za citiranje po sekundarnem viru (ne po originalu). Označi se tako, da najprej navedemo avtorja citata (original), nato se zapiše »v« in navede priimek avtorja dela (Turk v: Čelan, 2003, str. 135);
10. pri splošnem sklicevanju na določenega avtorja oziroma delo se navedeta le priimek in letnica (Pokorn, 2004). Takšno sklicevanje naj bo prej izjema kot pravilo;
11. pri povzemanju besedila drugega avtorja se besedilo navede brez navednic, zraven pa se zapiše, da gre za povzeto besedilo (po Pokornu, 2004, str. 21);
11. pri navajanju zakonov, predpisov,… se v oklepaju navede kratica zakona, predpisa in citiran člen (ZVIS, 16. člen);
12. pri navajanju anonimnih virov (npr. Statistični letopis) se v oklepaju navede kratica ali oznaka vira, letnica in stran (SL, 1995, str. 57);
13. pri navedbi citata iz gradiva, ki je objavljeno na internetu, veljajo enaka pravila (avtor, leto, stran). Iz zapisov na spletu dostikrat ni razviden avtor, zato namesto njega zapišemo nosilca (avtorskih, moralnih, materialnih) pravic. V kolikor iz zapisa na spletu ni razvidna številka strani, jo izpustimo. Besedilo objavljeno npr. na spletni strani Fakultete za zdravstvene vede http://sola.vzdr.uni-mb.si/pravilniki/pravilnik_spec_delo.pdf bi v besedilu navedli kot (Fakulteta za zdravstvene vede, 2007), povezavo (link) pa bi zapisali v seznam literature in virov skladno s pravili;
14. tekst iz drugih virov lahko navajate (citirate) na več načinov:
a. s skrajšanim povzemanjem iz istega vira: Na navedeni problem opozarja
Kokol (2003a, str. 250): “Xxxxxxxx […]xxxxxxxx […] xxxxxxxxx xxxxxx […]
xxxxxxxxxxx.”;
b. v povzeti tekst vrinete svojo interpretacijo ali dodatek, npr.: Na navedeni
problem opozarja Kokol (2003a, str. 250): “Xxxxxxxx xxxxxxxx [kar je po našem
mnenju vprašljivo] xxxxxxxxx xxxxxx.”;
c. z lastnim povzemanjem besedila v skrajšani obliki ali dopolnjeno z lastnimi
mislimi: Kot kaţejo naše raziskave, je ta problem nedvomno zelo aktualen, nanj je opozoril ţe Kokol (2003a, str. 250), ko je preučeval xxxxxxx xxxxxxxx xxxxxxxxxx
xxxxxx.
Navajanje virov v seznamu virov – seznam literature (za navajanje avtorjev v seznamu literature se uporablja modificirani harvardsko vancouverski sistem)
Na koncu diplomskega dela mora kandidat(ka) navesti seznam uporabljene literature po abecednem vrstnem redu avtorjev. V poglavju z naslovom “Literatura” so navedena uporabljena avtorska dela (domača in tuja knjiţna dela, razprave in članki iz zbornikov in strokovnih revij, avtorski prispevki, objavljeni na spletnih straneh, diplomska, specialistična, magistrska in doktorska dela, objavljene raziskave, ekspertize itd.). Kadar je v seznamu navedenih več del istega avtorja, jih uredimo
kronološko padajoče po letnici izdaje vira. Če je kandidat(ka) uporabil več del istega avtorja, ki so bila izdana v istem letu, tem virov doda pri letnici izdaje ustrezne zaporedne črke, npr. Kokol 2003a, Kokol 2003b, Kokol 2003c itn. V seznamu virov se pri imenih avtorjev ne navajajo njihovi akademski naslovi.
V razdelku z naslovom “Viri” pa navede kandidat(ka) različne neavtorske vire, kot so npr. statistične publikacije, podatki, dobljeni v delovnih organizacijah in različnih inštitucijah, naslovi spletnih strani, zakoni in drugi splošni akti ipd.
Pri navajanju znanstvenih in strokovnih virov naj obsega seznam sledeče podatke:
1. Pri knjigah in drugih samostojnih delih:
a. Priimek, začetnica imena avtorja.
b. Naslov knjige.
c. Kraj: Zaloţba.
d. Leto objave knjige (publikacije).
Primer:
Kališnik, M, Zabavnik Piano, J, Roţić, A. Temelji znanstvenoraziskovalne metodologije vbiomedicini. Ljubljana: Druţba Piano, 2006.
Kersnič, P, Filej, B (ur.). Kodeks etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Mednarodni kodeks etike za babice. 2. izd. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, 2006.
2. Pri knjigah ali drugih publikacijah, ki jih je izdala neka inštitucija, organizacija
a. (Kratica) – Naziv inštitucije, organizacije idr. (v kolikor avtor dela oz. lastnik
moralne avtorske pravice ni znan se na mestu avtorja zapiše lastnika
materialnih avtorskih pravic).
b. Naslov knjige (publikacije)
c. Kraj: Zaloţba. (če je navedena).
d. Leto objave knjige (publikacije).
Primer:
OECD – Organisation for Economic Cooperation and Development. Industrial Policy in OECD Countries - Annual Review. Paris, 1992.
3. Citiranje zakonov:
a. Naslov zakona.
b. Vir (Objava).
c. Številka/letnica.
Primer:
Zakon o zdravstveni dejavnost. Uradni list Republike Slovenije št. 9/1992, 26/1992, 37/1995, 8/1996, 90/1999.
4. Pri poglavjih v knjigi (zbornik):
a. Priimek, začetnica imena avtorja.
b. Naslov poglavja.
c. V: Priimek, začetnica imena urednika.
d. Naslov knjige (zbornika).
e. Kraj: Zaloţba.
f. Leto objave knjige (publikacije, zbornika): strani poglavja.
Primeri:
Kupnik, D. Oskrba dihalne poti in drugi nujni posegi. V: Grmec, Š, Čretnik, A, Kupnik, D. (ur.). Oskrba poškodovancev v predbolnišničnem okolju. Maribor: Visoka zdravstvena šola, 2006: 103-148.
Fry, CL. Globalization and the Experiences of Aging. V: Shenk, D, Groger, L. (ed.). Aging Education in a Global Context. New York: Haworth Press, 2005: 9-22.
5. Pri člankih v časopisih, revijah:
a. Priimek, začetnica imena avtorja.
b. Naslov članka. Letnica objave (izida) članka.
c. Ime revije (uradna kratica revije, v kateri je članek – prispevek objavljen).
d. Letnica objave (izida) članka.
e. Letnik (tekoča številka revije).
f. Navedba strani, na katerih je celoten članek (prispevek) natisnjen.
Primeri:
Karoli, B. Pojavljanje medicinskih sester v javnih medijih. Obzor Zdr N 2007; 41(1): 21-4.
Allan, H. Mobbing behaviors encountered by nurse teaching staff. Nurs Ethics 2007; 14(4):463-465.
6. Pri člankih v revijah ali časopisih v elektronski obliki:
a. Priimek, začetnica imena avtorja.
b. Naslov članka.
c. Naslov revije oziroma časopisa.
d. Leto izdaje (pri časopisih še dan in mesec izdaje).
e. Dostopno na: polni URL naslov [protokol://polni naslov].
f. [datum, ko ste iz tega vira prebrali ali povzeli vsebino].
Primer:
Yong-Soon, K, Park, JH, Sung-Suk, H. Differences in moral judgment between nursing students and qualified nurses. Nursing Ethics 2007. Dosegljivo na:
http://web.ebscohost.com/ehost/detail?vid=3&hid=123&sid=706f42c6-58d2-4f01-8e85-c2ab82efa9c5%40sessionmgr108 (23.08.2007).

ninanana123 · Pridružen/-a: 19.07. 2009, 17:32 Prispevkov: 1783

1
Na podlagi Pravil Fakultete za drţavne in evropske študije je Upravni odbor Fakultete za drţavne in evropske študije na svoji seji dne 6.2.2009 sprejel
Navodila za pisanje magistrskega dela
Magistrsko delo izdela študent ob zaključku podiplomskega študija. Magistrsko delo mora biti rezultat samostojnega raziskovalnega dela študenta magistrskega študija in zato ne more biti skupinsko delo. Usmerjeno je v kritično reševanje aktualnih druţbenih in gospodarskih problemov. Magistrsko delo vsebuje rezultate raziskovanja, ki prispevajo k napredku in razvoju stroke in reševanju aktualnih problemov določenega strokovnega oz. znanstvenega področja. Pri obdelavi teme je študent podiplomskega študija dolţan z uporabo znanstvenih metod in strokovno-metodoloških postopkov sistemsko predstaviti rezultate svojega raziskovalnega dela.
Z magistrskim delom študent dokazuje svojo sposobnost izraţanja in reševanja aktualnih praktičnih problemov gospodarstva, podjetij, zavodov, dejavnosti. To delo mora ustrezati sodobnim metodološkim in tehničnim standardom strokovnih oz. znanstvenih del.
1. Izbira teme
Teme oz. naslove magistrskega dela izberejo študenti izmed razpisanih tem ali jih predlagajo študenti v dogovoru z mentorjem. Tema se mora nanašati na strokovno oz. znanstveno področje, za katerega se študent usposablja. Naslov teme mora odraţati vsebino magistrskega dela. Tema mora biti nova, primerna, aktualna in koristna.
2. Prijava teme
Pogoj za prijavo teme so opravljene vse predpisane obveznosti magistrskega študija (razen magistrske naloge).
K prijavi teme magistrskega dela študent obvezno priloţi:
- izpolnjen in podpisan obrazec »Prijava teme«
- tri izvode dispozicije magistrskega dela
V primeru, da študent prijavlja magistrsko delo po znanstvenem magistrskem študiju, mora priloţiti še:
- en izvod seminarske naloge tretjega semestra – zasnova magistrskega dela
2.1. Naslov
Mora biti nov, aktualen in koristen in mora enostavno in jasno ter nedvoumno odraţati bistvo vsebine dela. Naslov ne sme biti niti predolg niti prekratek. Vsebovati mora ključne besede obravnavane tematike. Vsebuje do največ devet besed.
2.2. Dispozicija
Sestavljajo jo trije deli:
- pisni del dispozicije,
- struktura dela in
- jedro uporabljene literature in viri.
2
2.2.1. Opisni del dispozicije vsebuje:
a) Obrazložitev teme
Predloţeni naslov teme magistrskega dela mora študent utemeljiti in dokazati njeno aktualnost in primernost.
b) Problem, predmet in hipoteze raziskovanja
Problem raziskovanja mora študent določno in jasno opredeliti. Sestavljeni problem lahko razstavi in ga obdela v več segmentih. Na podlagi glavnega problema študent opredeli predmet raziskovanja.
Ustrezno opredeljen problem in predmet raziskovanja sta študentu osnova za postavitev delovnih hipotez (predpostavke, ki jih mora dokazati).
c) Namen in cilji raziskovanja
Študent mora nedvoumno opredeliti namen in cilje , ki jih namerava doseči z raziskovanjem. Glavni cilj razdela v več podciljev. Po opredelitvi namena, glavnega cilja in podciljev je priporočljivo, da si postavi tudi vprašanja, na katera bo tekom raziskovanja, formuliranja in pisnega prezentiranja rezultatov raziskovanja poskušal dati utemeljene odgovore.
d) Ocena dosedanjih raziskovanj
Pred prijavo teme magistrskega dela mora študent proučiti številne bibliografske enote s področja obravnavane tematike in ugotoviti, da prijavljena tema predstavlja novost na obravnavanem področju in nudi moţnost za kreativen prispevek k razvoju stroke.
e) Metode raziskovanja
V prijavi teme za magistrsko delo študent navede vse znanstvene metode, ki jih bo pri svojem raziskovanju uporabljal in s pomočjo katerih bo poskušal rešiti problem in predmet raziskovanja, dokazati postavljeno delovno hipotezo, ostvariti namen in cilje raziskovanja in odgovoriti na vsa postavljena vprašanja. Študent najpogosteje uporablja eno glavno znanstveno raziskovalno metodo. Poleg glavne metode uporablja tudi številne druge, ki se štejejo kot pomoţne metode.
f) Strnjeni opis predvidenih poglavij
Pri vsakem delu oz. poglavju glede na delovne teze strnjeno navede, kaj namerava obdelati.
g) Pričakovani rezultati raziskovanja
Študent navede pomembnejše rezultate, ki jih pričakuje z izvedbo raziskave.
h) Preveritev hipotez
V tem delu študent napove, da bo preverjal hipoteze in način preverjanja le-teh.
i) Pričakovani prispevek raziskovanja k znanosti oz. stroki
Določno, precizno, nedvoumno študent opredeli pričakovani prispevek raziskovanja. Na tej podlagi se presoja strokovni prispevek študenta, njegova usposobljenost in primernost za pridobitev strokovnega oz. znanstvenega naslova in primernost teme magistrskega dela.
j) Uporaba rezultatov raziskovanja
Rezultati raziskovanja morajo pomeniti določen prispevek k stroki. Študent jasno in določno navede ob kakšnih predpostavkah se bodo lahko uporabljali rezultati raziskovanja, ki bodo predstavljeni v magistrskem delu.
3
2.2.2. Struktura dela
V strukturi dela študent navede okvirno kazalo magistrskega dela.
2.2.3. Jedro uporabljene literature in viri
V tem seznamu študent navede jedro slovenske in tuje literature in vire, ki jih bo uporabljal pri izdelavi magistrskega dela v obsegu najmanj 50 enot, od katerih mora biti najmanj 1/5 tujih virov.
Pri prijavi teme magistrskega dela, zlasti pri izbiri teme, opredelitvi delovnih tez (strukturi) in obrazloţitvi teme se študent mora zavedati: da je magistrsko delo znanstveno oz. strokovno delo, ki mora prispevati k določeni stroki oziroma znanosti; da temeljna in uporabna raziskovanja temeljijo na številnih znanstvenih metodah in da mora študent kot mladi raziskovalec obvladati metodologijo in tehnologijo znanstvenega raziskovanja ter izdelave strokovnih del; da primerno prijavo teme lahko pripravi študent, ki poseduje solidno splošno in specifično znanje o obravnavani tematiki, ki je usposobljen za raziskovalno delo in ki je vsaj delno proučil aktualno literaturo obravnavane tematike, ki ima veliko ţeljo in motiv, da konca začeto raziskovanje.
Omenjene in tudi druge predpostavke so pogoj za kakovostno prijavo teme magistrskega dela: da kakovostna prijava teme magistrskega dela obsega osem do deset strani, da se prijava z vsemi prilogami piše v prihodnjem času, v primeru, da študent vključi določene dele prijave teme v končni tekst magistrskega dela, se ta piše v preteklem času.
3. Izdelava magistrskega dela
Raziskovalno tematiko, ki jo obravnava v okviru problema in predmeta raziskovanja in postavljenih hipotez, mora izvesti z aplikativnim in razvojnim raziskovanjem. Rezultati raziskovanja, ki jih magistrsko delo predstavlja, morajo prinesti nova dejstva, nove informacije in nova spoznanja za napredek stroke. Pri izdelavi magistrskega dela mora študent poznati in upoštevati: značilnosti magistrskega dela, namen in cilje magistrskega dela, strukturo magistrskega dela, dokumentacijsko podlago rokopisa in tehnično obdelavo magistrskega dela.
4. Namen in cilji magistrskega dela
Osnovni namen in cilj magistrskega dela in njegove uspešne obrambe je pridobitev strokovnega oz. znanstvenega naslova, na katerega se nanaša obravnavana tematika magistrskega dela. Poleg tega temeljnega cilja ima magistrsko delo še vrsto drugih ciljev, kot je npr. poglobljeno in popolnejše poznavanje področja, usposabljanje za raziskovalno delo, usposabljanje za aktivno in tvorno sodelovanje v znanstvenoraziskovalnih skupinah in pridobitev veščine pisanja strokovnih oz. znanstvenih del. Z izdelavo dela mora študent pokazati: sposobnost uporabe teoretičnega in praktičnega znanja pri samostojni obdelavi aktualne in dotlej neobdelane teme strokovnih del, sposobnost uporabe metodologije in tehnologije znanstvenega raziskovanja, sposobnost uporabe tujih relevantnih spoznanj, stališč, znanstvenih dejstev, teorij idr., sposobnost formuliranja rezultatov raziskovanja in lastnih ugotovitev, do katerih je prišel pri svojem raziskovalnem delu, sposobnost pisanja tekstov strokovnih del, sposobnost, da aktivno in uspešno sodeluje v znanstvenoraziskovalnih skupinah.
4
5. Tehnična navodila za izdelavo magistrskega dela
Magistrsko delo mora biti vezano pa v temno modro platno ali podoben material (trda vezava). Napisi na naslovni strani so vtisnjenimi z zlatimi črkami.
Standard papirja: A4
Format strani: pokončen.
Robovi: robovi so zgoraj, desno in levo poravnani od roba 3 cm, spodaj pa 2,5 cm.
Pisava: Tip pisave: Priporočamo tip Arial Velikost znakov v besedilu: 11 točk pokončno (11 points, regular) 1,2 razmaka med vrsticami (1,2 line spacing) Obojestranska poravnava besedila (od roba do roba, justify) Morebitno deljenje besed z mehkim vezajem (soft hyphen)
Tisk
Od Kazala dalje (vključno s Kazalom) je tisk obojestranski v mehko vezanih in trdo vezanih izvodih.
Oštevilčenje
Strani morajo biti oštevilčene zaporedno od prve do zadnje strani (spodaj na sredini). Na prvi (notranji) naslovni strani oštevilčenje ni izpisano. Povzetek je oštevilčen z malo rimsko številko ii, abstract (povzetek v tujem jeziku) z malo rimsko številko iii in kazalo z malo rimsko številko iv, v... Drugi del spec. oz magistrskega dela (od uvoda do konca) se oštevilči z arabskimi številkami (1, 2, 3,…. ker pomeni, da je prva stran uvoda označena s številko 1).
Obseg besedila
Praviloma od 150.000 - 200.000 znakov (to je 90 do 120 strani besedila), morebitne priloge se dodajo posebej.
6. Struktura magistrskega dela
Magistrsko delo ima svojo strukturo ali kompozicijo, ki je podana v delovnih tezah. Struktura pomeni sestavo, vsebinsko razporeditev in povezanost vseh delov magistrskega dela. Struktura magistrskega dela zajema vse sestavine oz. prvine magistrskega dela:
6.1. Povzetek
Povzetek obsega pregled oz. jasno vsebino celotnega dela. Namenjen je javnosti kot informacija o magistrskem delu in omogoči bralcu, da hitro spozna bistvene značilnosti dela. Povzetek se piše v materinem jeziku in v enem od svetovnih jezikov. Ob koncu povzetka in abstracta se navedejo ključne besede oz. key words.
5
6.2. Kazalo (vsebina)
Vsebina dela je osnovni načrt dela, ki omogoča bralcu, da lahko hitro najde potrebne informacije v delu. Vsebina predstavlja v bistvu številčni in tekstualni pregled delov in poddelov oz. magistrskega dela, s pomočjo katerega se lahko hitro najdejo strani, kjer so ti deli in poddeli napisani (glej prilogo št. 1).
6.3. Uvod
Obvezna sestavina je uvod. Uvod je začetni in pristopni del, ki predstavlja magistrsko delo in tudi lik avtorja. Z uvodom avtor uvede bralca v področje obravnavane tematike, spoznava ga s problemom in predmetom raziskovanja, postavljenimi hipotezami, namenom in cilji raziskovanja, oceno ţe opravljenih raziskav, znanstvenimi metodami in s strukturo oz. kompozicijo magistrskega dela. Uvod se piše po napisanem rokopisu dela. Vsebuje konkretizirane navedbe, ki jih je študent navedel v obrazloţitvi in delovnih hipotezah ob prijavi teme s tem, da je v obrazloţitvi ob prijavi uporabljal prihodnji čas, ob končnem oblikovanju uvoda pa uporablja pretekli čas. Uvod vsebuje praviloma naslednje sestavine: Problem in predmet raziskovanja s postavljenimi hipotezami. Namen in cilje raziskovanja. Oceno dotlej opravljenih raziskav. Metode raziskovanja. Strnjeni opis po predvidenih poglavjih.
Uvod ne sme biti niti prekratek niti predolg. Običajen obseg uvoda je do največ ene avtorske pole (5-10% celotnega obsega dela).
6.4. Obrazložitev tematike in označevanje delov magistrskega dela (obdelava teme)
6.5. Končni tekst
Končni tekst magistrskega dela študent obdela v treh delih oz. sklopih, in sicer: zgodovinsko-teoretični, retrospektivni ali eksplikativni del, analitično-eksperimentalni del in zaključni ali perspektivni del.
Zgoraj omenjeni trije temeljni deli magistrskega dela ne pomenijo, da ima magistrsko delo le tri dele in tri naslove teh delov. Ti deli pomenijo le vsebinske sklope oz. skupine, ki imajo več delov in poddelov s svojimi značilnimi naslovi. To še zlasti velja za analitično-eksperimentalni del, ki je najobseţnejši, kjer se rešuje raziskovalni problem in predmet raziskovanja ter dokazujejo postavljene hipoteze. Primerno je, da je celotna tematika magistrskega dela obdelana v do devet medsebojno povezanih delov, poleg uvoda in zaključka.
Deli in poddeli magistrskega dela se označujejo po decimalnem sistemu ali sistemu decimalne klasifikacije, največ do štiri decimalne enote. Vse decimalne enote s pripadajočimi naslovi se vpisujejo v vsebino magistrskega dela (decimalni sistem je 1, 10, 100 int, sistem decimalne klasifikacije je 1, 1.1, 1.1.1, 2. 2.1, 2.1.1 itn:).
Osrednji del magistrskega dela je njegov najpomembnejši del. V njem študent dokazuje svoje znanje, sposobnosti, izkušnje, kritičnost, ustvarjalnost, raziskovalno izkušenost in motiviranost. Logično mora povezovati relevantna spoznanja, dejstva, dokaze in misli pri opredeljevanju raziskovalnega problema in izvajanju zaključkov. Pri tem mora biti samostojen, objektiven pri presojanju in dajanju relevantnih ocen in predlogov, svojo samostojnost in odgovornost potrjuje z argumenti in utemeljenimi dokazi. V osrednjem delu študent citira tuja stališča, spoznanja in formulacije oziroma navaja uporabljeno literaturo v sklicevalnih zapisih.
6
Doseţeni rezultati in cilji raziskave. Preveritev hipotez. Prispevek rezultatov raziskave k znanosti oz. stroki. Uporabnost rezultatov raziskave. Zaključek (zaključni ali perspektivni del).
V tem delu študent jasno, sistematično, sistemsko in strnjeno predstavi relevantna spoznanja, informacije, stališča, ugotovljena dejstva, ki so obdelana in obširno obrazloţena v analitično-eksperimentalnem delu magistrskega dela in kjer je dokazana ali ovrţena postavljena hipoteza. V tem delu se ne navajajo citati in opombe pod črto. V tem delu tudi ne označujemo z enotami decimalnega sistema, temveč jih formuliramo kronološko po strukturi magistrskega dela v odstavkih.
Spisek uporabljene literature in virov
Ob koncu magistrskega dela je treba dati prikaz vse uporabljene literature in virov, po skupinah in po abecedi avtorjev citiranih del ter oštevilčeno z zaporedno številko. Spisek mora obsegati najmanj 50 enot, od katerih mora biti najmanj 1/5 tujih virov.
Spisek slik in tabel (po potrebi)
Tabele, grafikone, skice, sheme, karte, zemljevide in druge ilustracije, ki so vključene v tekst magistrskega dela, se prikaţejo kronološko, posebej za vsako vrsto ilustracij.
Seznam uporabljenih kratic in okrajšav (po potrebi). Kratice in njihovi prevodi se podajo v posebnem pregledu.
Seznam slovenskih prevodov tujih izrazov (po potrebi)
Priloge (če obstajajo)
Anketni listi, analizne tabele, uporabljeni dokumenti in podobno se prikaţejo kronološko v popisu prilog.
Izjava o avtorstvu in navedba lektorja
V izjavi kandidat navede sledeče:
S podpisom zagotavljam, da: je predloţeno magistrsko delo
z naslovom _______________________________________________izključno rezultat
mojega lastnega raziskovalnega dela; je delo popravljeno v skladu s pripombami mentorja in članov komisije. sem poskrbel/-a, da so dela in mnenja drugih avtorjev, ki jih uporabljam v predloţenem delu, navedena oz. citirana v skladu s fakultetnimi navodili; se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata bodisi v obliki dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim so tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne – kaznivo po zakonu (Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah, Uradni list RS št. 139/2006); je elektronska oblika identična s tiskano obliko predloţenega dela ter soglašam z objavo dela na fakultetnih straneh; da je delo lektoriral/-a_____________________________.
7. Dokumentacijska podlaga rokopisa magistrskega dela
7
Dokumentacijska podlaga rokopisa magistrskega dela je citiranje literature in virov, opombe pod črto in ilustracije.
7.1. Citiranje
Pri pisanju je treba strogo ločiti avtorjev tekst od tujega teksta, tujih spoznanj, misli, idej, podatkov, ilustracij idr. Pisec lahko prevzame definicije pojmov, znanstvena dejstva, ideje, podatke, informacije, ilustracije idr., vendar mora vedno na jasen in običajen način navesti, čigavo je in od kod je vse to prevzel. To doseţe s citiranjem. S citiranjem se razume pisno ali ustno navajanje od besede do besede tujih delov teksta ali besed, ki se lahko preverijo.
Namen citiranja je večstranski. S citiranjem študent ilustrira nek problem, ki mu sluţi kot dokaz, s katerim argumentira lastno misel s tem, ko se sklicuje na določeno avtoriteto.
Študent pogosto uporablja citate zaradi nasprotovanja mislim drugega avtorja, da bi tako bili njegovi protiargumenti bolj prepričljivi.
Če v citatu znotraj neke navedbe izpusti določene besede ali dele teksta, to označi s tremi pikami. To so t. i. iztrgani citati, pri katerih je treba posebej paziti, da se s tem ne spremeni smisel avtorjevih misli.
Če je citat napisan v leţečih črkah ali poudarjeno, ga študent mora v takšnih črkah tudi citirati. V primeru, da avtor ţeli poudariti citat in ga napiše poudarjeno ali v leţečih črkah, mora to v opombi pod črto navesti (npr. podčrtal avtor).
V strokovnih delih, ki so namenjena predvsem tujini in če je citat odločilnega pomena, avtor lahko citate navede v jeziku, v katerem so napisani. Citat v tujem jeziku mora prevesti in prevod navesti v opombi pod črto.
Pri citiranju mora avtor upoštevati obseg tujega teksta glede na rezultate lastnih raziskovanj in lastnih spoznanj. Citati morajo biti skladno inkorporirani v tekst in povezani s temo znanstvenega ali strokovnega dela.
Dobesedno prevzemanje tujih delov teksta mora avtor dati v narekovaje in ob koncu prevzetega teksta navesti tuje delo na običajen način. Če študent daljši tekst interpretira z lastnimi besedami in na svoj način (parafrizira), mora navesti vir, iz katerega je prevzel parafrizirani tekst. Nenavajanje tujih avtorjev in njihovih del se smatra kot plagiat (intelektualna kraja).
7.2. Opombe pod črto
Z opombami pod črto se pojasnjuje nekaj v povezavi z obravnavano problematiko. Obstajata dve vrsti opomb pod črto, in sicer: Eksplikativne opombe. Te opombe so dopolnilne obrazloţitve posameznih delov obrazloţitev, določenih podatkov, informacij, stališč, dejstev ali spoznanj, ki so navedeni v tekstu. Primerjalne opombe. Napotujejo bralca na neko drugo bibliografsko enoto, ki obravnava enako ali podobno problematiko, ali na dele istega vira.
Opombe pod črto se pišejo na koncu strani, odvojene s črto od glavnega teksta (črta je dolga do ene petine dolţine vrstice) in so označene z arabsko številko. Opomba pod črto je vedno na isti strani in je povezana z isto številko v tekstu. Številke opomb pod črto se praviloma pišejo kronološko po zaporednih številkah od začetka in do konca dela.
Načinov oz. sistemov citiranja je več vrst. Uporabljata se predvsem dva glavna načina oz. sistema: evropski način, ameriški oz. harvardski način.
Priporoča se Harvardski sistem sklicnih opomb (citiranje). Za ta sistem citiranja je značilno direktno povezovanje citatov z bibliografskimi enotami iz popisa literature na koncu stavka v okroglem oklepaju.
8
Najprej se navede avtor citata, nato sledi letnica dela, iz katerega je vzet citat,
in stran, na kateri je zapisan citat (Jerovšek, 2006, str. 37). Če sta avtorja dva, zapišemo oba (Jerovšek in Čebulj, 1995, str. 125). Pri besedilih z več kot dvema avtorjema se navede le ime prvega avtorja in doda »et al.« (Jerovšek et al., 2005, str. 43). Pri sklicevanju na določeno idejo brez citiranja se vir označi na naslednji način
(glej Jerovšek, 2007, str. 123). Citiramo lahko tudi ugotovitev določenega avtorja (npr. Jerovšek), ki jo je v svojem delu povzel drugi avtor (npr. Čebulj). Gre za citiranje po sekundarnem viru (ne po originalu). Označi se tako, da najprej navedemo avtorja citata (original), nato se zapiše »v:« in navede priimek avtorja dela (Jerovšek v: Čebulj, 1998, str. 20). Pri splošnem sklicevanju na določenega avtorja oziroma delo se navedeta le priimek in letnica (Jerovšek, 2005). Takšno sklicevanje naj bo preje izjema kot pravilo. Pri povzemanju besedila drugega avtorja se besedilo navede brez navednic, zraven pa se zapiše, da gre za povzeto besedilo (po Jerovšek, 1998, str. 62) Če je citiranih več del istega avtorja z enako letnico, se dela znotraj letnice razvrstijo na abecedni način tako, da se k letnici izdaje dela glede na vrstni red doda še mala tiskana črka (Jerovšek, 1996a, str. 101). Če je v besedilu dela pri povzemanju citata ţe naveden avtor, se v oklepaju zapiše samo letnica in stran vira (npr. … podobno meni tudi Jerovšek (2006, str. 307), ki pravi, da je ...). Pri navajanju zakonov, predpisov,… se v oklepaju navede kratica zakona (predpisa,…) in citirani člen (ZLS, 34. člen). Pri navajanju anonimnih virov (npr. Statistični letopis) se v oklepaju navede kratica ali oznaka vira, letnica in stran (SL, 1995, str. 57). Pri navedbi citata iz gradiva, ki je bilo objavljeno na internetu, veljajo prav tako pravila harvardskega sistema sklicnih opomb (avtor, leto, stran). Iz zapisov na spletu dostikrat ni razviden avtor, zato namesto njega zapišemo nosilca (avtorskih, moralnih, materialnih) pravic. V kolikor iz zapisa na spletu ni razvidna številka strani, jo izpustimo. Besedilo objavljeno npr. na spletni strani Fakultete za drţavne in evropske študije http://www.fds.si/studij/navodila za pripravo magistrskih nalog_2009.pdf bi v besedilu navedli kot (Fakulteta za drţavne in evropske študije, 2009), povezavo (link) pa bi zapisali v seznam literature in virov skladno s pravili za navedbo literature in virov. Pri navedbi citata iz dela, ki je bilo objavljeno na internetu in je objavljen tudi v obliki knjige (oziroma kot del knjige, članek,…), navedemo tako, kot da bi uporabili delo v izvorni (knjiţni) obliki.
7.3. Navajanje literature in virov
Pri navajanju literature (virov) velja, da moramo vključiti vsa dela, ki smo jih na kakršenkoli način uporabljali pri pisanju dela. Dela morajo biti razporejena v skupine (knjige, članki v revijah, itd). Seznam uporabljenih del znotraj posamezne skupine je oblikovan glede na abecedni vrstni red priimkov avtorjev in je oštevilčen z zaporedno številko. Če ima posamezno delo več avtorjev, so v seznamu literature navedeni vsi avtorji (poleg imena avtorja, ki je prvi naveden, se zapišejo imena ostalih avtorjev).
1. Samostojne publikacije
PRIIMEK, Ime (lahko tudi začetnica imena). Naslov dela. Zaloţba, Kraj, letnica.
Primer:
9
ČEBULJ, Janez. Upravno pravo – teme predavanj (študijsko gradivo). Fakulteta za drţavne in evropske študije, Brdo pri Kranju, 2009.
2. Članek v reviji
PRIIMEK, ime. Naslov članka. Naslov revije. leto, letnik izhajanja, številka revije, izdajatelj, kraj in leto, strani.
Primer:
JAMBREK, Peter. Temeljne pravice in svoboščine. Dignitas, Revija za človekove pravice. 2006, let. 10, št. 31/32, str. 3-21.
3. Prispevek oziroma poglavje v knjigi, zborniku
Če gre za prispevek v knjigi oziroma zborniku z več avtorji, se najprej navede priimek in ime avtorja prispevka (poglavja) in naslov prispevka. Nato se zapiše »V:«, ime in priimek tistega, ki je zbornik (knjigo) uredil ter v oklepaju (ur.): naslov dela, izdajatelj, kraj, letnica, strani.
Primer:
JAMBREK, Peter. Preambula. V:
ŠTURM, Lovro (ur.). Komentar ustave RS, Fakulteta za podiplomske, drţavne in evropske študije, Ljubljana, 2002, 30-42.
4. Zakoni
Naslov zakona. Objava, popravki.
Primer:
Zakon o drţavni upravi. Uradni list RS, št. 52/2002, 110/2002, 56/2003, 61/2004, 123/2004 in 24/2005.
5. Viri iz različnih publikacij (časopisi, informativna gradiva,..)
Viri pri katerih sta navedeni le začetnici imena in priimka avtorja:
Začetnici imena in priimka, naslov članka. Naslov publikacije, leto izdaje, številka publikacije,
stran(i)
Primer:
B. J. Izobraţevanje uradnikov. Večer, 1995, št. 105, str. 3.
V kolikor avtor dela oziroma lastnik moralne avtorske pravice ni znan se na mestu avtorja
zapiše lastnika materialne avtorske pravice (podjetje, zavod,…):
Lastnik materialne avtorske pravice, naslov članka. Naslov publikacije, leto izdaje, številka
publikacije, stran
Primer:
Delo. Koliko komu?. 1998, št. 34, str 22.
6. Viri z interneta
Dela, ki so objavljena samo na internetu navajamo tako, da namesto zaloţbe, kraja izdaje, letnice in strani navedemo ustrezni popolni naslov dokumenta - URL (Uniform Resource Locator). Števila strani pri navajanju del z interneta ne navajamo. Če je na dokumentu zapisan datum objave potem zapišemo navedeni datum. V kolikor na dokumentu ni zapisanega datuma pa navedemo datum, ko smo dokument našli.
Primer:
Reinermann, H. Electronic Government - Anticipating the Tide of Change. URL=«http://www.ocg.or.at/
confpaper/tc/reinermann/paper.html;internal&sk=ROBOT«. 6.8.1998.
V kolikor avtor dela oziroma lastnik moralne avtorske pravice ni znan se na mestu avtorja
zapiše lastnika materialne avtorske pravice (podjetje, zavod,…).
Primer:
10
OECD. Establishing professional and impartial administration. URL=«http://www.oecd.org/puma/
sigmweb /acts/act4.htm«. 25.11.1999.
7. Ostali (anonimni) viri
Pri ostalih (anonimnih) virih se navedba vira začne s kratico (označbo) vira in letnico izdaje
(oboje v oklepaju). Temu brez vejic sledi naslov vira. Npr.:
Primer:
(SL, 1995) Statistični letopis 1995. Statistični urad Republike Slovenije, Ljubljana.
7.4. Reference in opombe
Reference in opombe se navajajo pod črto, velikost črk je 10 točk, pokončno. Mesto v besedilu, na katero se nanaša opomba, in opomba pod črto se označujeta s številko. Številčenje opomb je zaporedno od začetka do konca besedila.
7.5. Seznam grafikonov
Seznam grafikonov (slik, tabel) je oblikovan tako, da so grafikoni navedeni po zaporednem seznamu, glede na vrstni red pojavljanja v besedilu. Za vsak posamezen grafikon se navede številčna oznaka grafikona, naslov grafikona in številka strani na kateri je naveden grafikon (seznam je izoblikovan po principu kazala).
Ilustracije so razne tabele, grafikoni, načrti, zemljevidi, fotografije, sheme in drugi avtorjevi dokazi, ki jih avtor uporablja za ilustracije teksta, da bi s tem nazorneje in enostavneje predstavil zapletene pojave bralcu.
Tabela je sistematičen pregled podatkov o značilnostih opazovanih pojavov, do katerih se pride z grupiranjem, zbiranjem in obdelavo. Je primerna oblika prikazovanja obdelanih številčnih podatkov, dobljenih z anketiranjem, eksperimentiranjem ali na drugačen način pridobljenih podatkov.
Grafikon nazorno prikazuje in predoča pojave s pomočjo znakov in geometrijskih likov. S pomočjo grafikona lahko hitro vidimo odnose, korelacije in funkcionalne povezanosti med proučevanimi podatki oz. dejavniki nekega procesa.
Načrti se zlasti uporabljajo na znanstveno tehničnih področjih in predstavljajo določene predmete najpogosteje v ortogonalni projekciji s potrebnimi izračuni in podatki.
Zemljevidi kot posebne ilustracije se zlasti uporabljajo na področju prometnih znanosti za prikazovanje poloţaja posameznih drţav, prometnic, poti idr.
Fotografije se uporabljajo predvsem v delih, ki obravnavajo promet, s katerimi se prikazujejo npr. prevozna sredstva, manipulativna sredstva, kontejnerski terminali, morske luke, pristanišča idr.
Sheme predstavljajo in prikazujejo odnose, zapletene postopke, pojave ..., ki zamenjujejo dolge opise.
Slika
Slika je določena površina, na kateri se z organizacijo načrtov in barv ustvarja iluzija dejanskih pojavov narave in prostora. Navajanje in označevanje slik v besedilu magistrskega dela morajo biti slike označene z zaporednimi številkami, naslovljene (npr. Slika 1: Predlog potrdila o diplomiranju) ter zapisane krepko. Postavljene morajo biti na mesta, kamor vsebinsko sodijo. V
11
besedilu morajo biti omenjene tako, da se navede njihova številka (npr. kot je to prikazano na sliki 1). Slike se ravnajo sredinsko.
Vsaka slika mora imeti: zaporedno številko (npr. Slika 7:, Slika 8:, itd), naslov, ki je zapisan z malimi poudarjenimi črkami, jedro (slika s podatki oziroma informacijami), vir, na osnovi katerega je slika prirejena ali povzeta.
V kolikor je potrebno se za jedrom slike navedejo tudi opombe, kratice in simboli, ki razlagajo, dopolnjujejo ali dodatno pojasnjujejo vsebino slike.
Primer:
Slika 1: Predlog potrdila o diplomiranju
Diploma
Ime in priimek dipolmata(ke): Tina VZOREC
je z naslovom diplomskega dela: RAZVOJ JAVNE UPRAVE
NA SLOVENSKEM
dne: 26.01. 2009 diplomirala na univerzitetnem študijskem programu Javna uprava 1. stopnje
in si s tem
pridobila strokovni naziv: diplomantka javne uprave (UN)
Fakulteta za državne in evropske študije
Dekan:
Vir: Janežič (2009, str. 12)
Če je slika prevzeta iz literature, mora biti v naslovu slike naveden vir (glej primere citiranja), celoten zapis vira pa naveden v spisku literature oziroma med viri. Debelina črt na slikah naj bo najmanj 0,5 točke in velikost črk na slikah najmanj 10 točk (oboje kot na zgornjem primeru).
Zgoraj zapisana določila, ki se nanašajo na slike, se smiselno uporabljajo tudi za prikaz tabel in drugih ilustracij, s tem da je v osrednjem delu tabele najprej zapisana glava in nato jedro tabele. V glavi, gornjem delu, tabele je označena vsebina posameznih stolpcev. Zapisi v glavi naj bodo poravnani sredinsko, v prvem stolpcu pa levo. Vrednosti v stolpcih so poravnane desno.
Primer:
Tabela 1: Udeleţenci seminarjev v letu 2008, po področjih in glede na spol
ţenske moški
jezikovni 36 23
organizacija 12 54
računalništvo 67 45
ekonomika 11 17
Vir: Ravnikar (2008, str. 6)
7.6. Seznam uporabljenih kratic in okrajšav
V seznamu se uporabljene kratice razvrstijo na abecedni način. Poleg kratice se zapiše
pomen kratice.
Primer:
ZUP Zakon o splošnem upravnem postopku
12
7.7. Seznam slovenskih prevodov tujih izrazov
Navedbi uporabljenega jezika sledi seznam izrazov, po načelu tuj izraz – slovenski prevod. Navedejo se predvsem prevodi tistih tujih izrazov, ki še niso v splošni uporabi.
Primer:
Prevodi iz angleškega jezika
ability test - test sposobnosti
knowledge test - test znanja
8. Oblika magistrskega dela
8.1. Zunanja stran
Na zunanji strani magistrskega dela (na platnicah) mora biti v sredini zgoraj z velikimi tiskanimi črkami napisano FAKULTETA ZA DRŢAVNE IN EVROPSKE ŠTUDIJE. Na sredini strani je z velikimi tiskanimi črkami zapisan NASLOV MAGISTRSKEGA DELA. Sledi ena vrsta presledka in nato z malimi tiskanimi črkami zapisana vrsta dela: MAGISTRSKO DELO. Sledi ena vrsta presledka in pod tem navedba imena in priimka kandidata. V spodnji vrsti je z malimi črkami zapisano Kranj in leto oddaje magistrskega dela.
8.2. Prva stran
Zgoraj je na sredini lista z velikimi tiskanimi črkami napisano FAKULTETA ZA DRŢAVNE IN EVROPSKE ŠTUDIJE. Na sredini lista je z velikimi naveden NASLOV MAGISTRSKEGA DELA, nato je ena vrsta presledka in z velikimi črkami zapisano MAGISTRSKO DELO. V spodnjem delu je z malimi črkami na levi strani navedeno Kandidat oziroma Kandidatka, poleg tega, nekoliko odmaknjeno v desno, zapiše kandidat(ka) svoje ime in priimek in pod njim vpisno številko. Sledi navedba študijskega programa (npr.: magistrski študijski program Drţavne in evropske študije, magistrski študijski program Mednarodne, primerjalne in evropske študije, magistrski študijski program Javna uprava II. stopnje, magistrski študijski program Mednarodne in diplomatske študije II. stopnje..). Sledi navedba Mentor in poleg tega (poravnano z imenom kandidata(ke) naveden znanstveni in strokovni naslov ter ime in priimek mentorja (npr. prof. dr. Janez Čebulj). V zadnji vrstici je na sredini zapisano Kranj in leto oddaje.
8.3. Označevanje in zapis delov magistrskega dela
Označevanje delov magistrskega dela temelji na dekadnem (decimalnem sistemu), pri čemer se poglavje lahko deli na najmanj dve podpoglavji. Priporočamo, da poglavij ne členite preveč, saj to zmanjšuje preglednost (priporočamo največ do štiri ravni, kot je to navedeno v spodnjem primeru).
Primer:
1 POGLAVJE, 14 TOČK, VELIKE ČRKE, POKONČNO, KREPKO
1.1 PRVO PODPOGLAVJE, 12 TOČK, VELIKE ČRKE, POKONČNO, KREPKO
1.1.1 Drugo podpoglavje, 12 točk, male črke, pokončno, krepko
1.1.1.1 Tretje in vsako naslednje podpoglavje, 12 točk, male črke, poševno, krepko
Pri označevanju in zapisu delov magistrskega dela velja: Naslov (vsakega) poglavja je zapisan na vrhu nove strani, Za naslovom poglavja sta dve vrstici prazni, nato sledi besedilo oziroma
navedba podpoglavja. Pred naslovom prvega in drugega podpoglavja sta dve vrstici prazni, pred
naslovom tretjega in vseh naslednjih podpoglavij je ena vrstica prazna. Za naslovom vsakega podpoglavja je ena vrstica prazna. Poglavja oziroma podpoglavja (kakor tudi slike, tabele,…) so oštevilčena z
13
arabskimi številkami.
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po sprejetju na Upravnem odboru Fakultete za drţavne in evropske študije in po objavi na e-oglasni deski.
Datum: 6.2.2009
Prof. dr. Tone Jerovšek
Predsednik UO
Priloge:
PRILOGA 1 – Primer Zunanje strani magistrskega dela
PRILOGA 2 - Primer Notranje strani magistrskega dela

ninanana123 · Pridružen/-a: 19.07. 2009, 17:32 Prispevkov: 1783

Univerza v Ljubljani
Pedagoška fakulteta
Teorija športa z didaktiko športne vzgoje 1in 2
PISANJE DIPLOMSKIH DEL
Spoštovane študentke, spoštovani študentje,
V želji, da bi imeli pri izdelavi diplomskega dela pri predmetih Teorija športa z didaktiko športne
vzgoje 1 in 2 kar najmanj »administrativnih« težav, smo pripravili nekaj navodil za pisanje
diplomskih del. Za še podrobnejša navodila vsekakor lahko vzamete v roke Priporocila za
oblikovanje seminarskih in diplomskih nalog in diplomskih del avtorice dr. Majde Cencic,
dobrodošle pa bodo verjetno tudi spletne strani referata za študijske zadeve http://wwww.pef.unilj.
si/strani/referat/diploma.pdf . Tekst je razdeljen na tri vecja poglavja, in sicer:
a) NAVODILA ZA PISANJE DIPLOMSKIH DEL
b) POVZETEK APA STANDARDOV ZA CITIRANJE IN NAVAJANJE VIROV IN
LITERATURE ter
c) PRAVILNIK O DIPLOMAH
a) NAVODILA ZA PISANJE DIPLOMSKIH DEL
1. 0 SPLOŠNO O PRIPRAVI DIPLOMSKEGA DELA
Diplomsko delo naj bo napisano z racunalnikom, v slovenšcini. Diplomsko delo pišemo v prvi
osebi množine ali v pasivu. Pri pisanju upoštevamo naslednje:
1. tip pisave Times New Roman;
2. velikosti pisave za posamezne dele vsebine so naslednje:
Vrsta besedila Oblika pisave Velikost pisave
(tock)
Videz pisave
Naslov poglavja
Arial 16 POGLAVJE
Naslov podpoglavja Times New Roman
14 Podpoglavje
Osnovno besedilo, vsebina
preglednic, tabel, naslovi slik in
preglednic, oznake na slikah
Times New Roman 12 Normalno
Krepko
Ležece
Opombe v nogi strani Times New Roman
10 opomba
3. velikost pisave 12 tock;
4. razmik med vrsticami naj bo 1,5 vrstice;
5. poravnava je obojestranska;
6. izpis na papir naj bo dvostranski;
7. odmik od roba – robovi besedila naj bodo zgoraj in spodaj oddaljeni 25 mm od roba
strani, na levi (notranji) strani 30 mm in na desni (zunanji) strani 20 mm od roba strani
8. glava strani naj bo oddaljena 13 mm od roba strani. Glava strani naj v eni vrstici vsebuje
levo (notranjo) poravnano besedilo »Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta« v
ravnem tisku in desno (zunanje) poravnano besedilo »Priimek in ime avtorja; diplomsko
delo« v poševnem tisku velikosti 10 tock;
9. noga strani naj bo oddaljena 13 mm od roba strani in naj vsebuje srednjo poravnano
tekoco številko strani med dvema pomišljajema velikosti 12 tock;
2. 0 SESTAVINE DIPLOMSKEGA DELA
Obvezne sestavine diplomskega dela so:
2. 1 naslovna stran na platnici,
2. 2 notranja naslovna stran v diplomskem delu,
2. 3 stran z zahvalo (ni obvezno),
2. 4 izvlecek s kljucnimi besedami v slovenšcini,
2. 5 izvlecek s kljucnimi besedami v anglešcini (nemšcini),
2. 6 kazalo vsebine (tudi kazalo slik, tabel, grafov),
2. 7 seznam uporabljenih kratic (ce smo jih v diplomskem delu uporabljali),
2. 8 vsebina diplomskega dela, razdeljena na poglavja,
2. 9 seznam uporabljenih virov,
2. 10 priloge (ce obstajajo).
2. 1 Naslovna stran na platnici
Za vezavo diplomskega dela uporabljamo platno ali drug ustrezen material, barva platnic je
poljubna. Na platnico zapišemo:
naziv univerze in fakultete z velikimi crkami, oddaljen 30 mm od zgornjega roba,
diplomsko delo ter (oboje sredinsko poravnano)
priimek in ime avtorja (desna poravnava, oddaljeno 30 mm od spodnjega roba)
Prva stran – platnica
UNIVERZA V LJUBLJANI
PEDAGOŠKA FAKULTETA
DIPLOMSKO DELO
PRIIMEK IN IME
2. 2 Notranja naslovna stran v diplomskem delu
Prva notranja stran vsebuje;
naziv univerze in fakultete (velike crke, sredinska poravnava),
ime študijskega programa (velike crke, sredinska poravnava),
naslov diplomskega dela (velike crke, sredinska poravnava),
napis diplomsko delo (velike crke, sredinska poravnava),
ime in priimek ter naziv mentorja (in somentorja) (kot v stavku, leva poravnava),
ime in priimek kandidata (kot v stavku, desna poravnava),
kraj (Ljubljana!!!), mesec in leto oddaje diplomskega dela (kot v stavku, sredinska
poravnava).
Naslov dela naj kratko in jasno oznaci bistvene elemente vsebine.
UNIVERZA V LJUBLJANI
PEDAGOŠKA FAKULTETA
ODDELEK ZA RAZREDNI POUK
»NASLOV DIPLOMSKEGA DELA«
DIPLOMSKO DELO
Mentor/ica: dr. XY, naziv Kandidat/ka:
Somentor/ica: mag., dr. XY, naziv
Ljubljana, mesec, leto
2. 3 Stran z zahvalo (ni obvezno),
Stran je namenjena zahvali, ce jo študent želi napisati. V kolikor so bili v izdelavo diplomskega
dela kakorkoli vkljuceni ravnatelji, ucitelji, ucenci, starši ali druge osebe, je to potrebno v zahvali
navesti.
2. 4 Izvlecek s kljucnimi besedami v slovenšcini
Na naslednjo stran napišemo izvlecek in kljucne besede v slovenšcini. Izvlecek vsebinsko
povzema bistvo dela, vsebuje naj:
izhodišca (kaj je bistvo raziskave),
metode (merjenci, spremenljivke in metode analize podatkov) in
rezultate (ne pa tudi vašega mnenja o njih).
Izvlecek naj ne bo daljši od 150 besed. Pod izvlecek dodajte od 3 do 8 kljucnih besed, ki
oznacujejo vsebino clanka. Obicajno so kljucne besede enostavni izrazi, v prvem sklonu ednine.
2. 5 Izvlecek s kljucnimi besedami v anglešcini (nemšcini)
Izvlecek in kljucne besede prevedemo v anglešcino (nemšcino, ce je prvi tuji jezik). Ce tega
nismo vešci, je bolje, da to stori nekdo, ki zna angleško (nemško). Pozorni bodimo predvsem na
prevajanje strokovnih izrazov. Ce ste v dvomih, kako prevesti strokovne izraze, se za pomoc
obrnite na mentorja.
2. 6 Kazalo vsebine (tudi kazalo slik, preglednic, grafov)
Kazalo podrobno razmejuje vsebinska poglavja po straneh. Preglednice, slike in grafe prav tako
vkljucimo v samostojno kazalo.
PRIMER KAZALA VSEBINE:
1. 0 UVOD ………………………………………………………. 8
2. 0 PREDMET IN PROBLEM …………………………………. 10
5. 0 ZAKLJUCKI ………….
6. 0 LITERATURA ………..
7. 0 PRILOGE ……………..
PRIMER KAZALA SLIK (ali PREGLEDNIC ali GRAFOV – princip je enak)
Vec o številcenje slik, preglednic in grafov preberite v poglavju 4. 0 ŠTEVILCENJE)
Kazalo slik
1. 1 Slika: Poligon ……………………………………………………………… 13
2. 6 Slika: Postavitev orodij za vadbo po postajah ………………………………. 27
2. 7 Seznam uporabljenih kratic (ce smo jih v diplomskem delu uporabljali)
Uporabljajte samo standardne kratice. Izogibajte se kraticam v naslovih in izvleckih. Beseda ali
izraz, ki ga krajšate, mora biti v tekstu prvic napisana v polni obliki, takoj zatem pa je v oklepaju
oznacena okrajšava, ki jo boste kasneje uporabljali, izjema so le standardne merske enote.
Primer: V-I proces – vzgojno-izobraževalni proces
2. 8 Vsebina diplomskega dela, razdeljena na poglavja
Ce je diplomsko delo raziskovalno (temelji na zbiranju in analizi podatkov), si poglavja sledijo v
naslednjem zaporedju
1. 0 UVOD
Je prvo poglavje diplomskega dela. V njem opišemo izbrano podrocje dela. V njem kandidat
razcleni vsebino diplomskega dela, po literaturi povzame znane rešitve in oceni njihov pomen za
diplomsko delo.
2. 0 PREDMET IN PROBLEM
To poglavje se deli na podpoglavja. V tem delu se navede namen diplomskega dela, razloge
raziskovalnega dela ali opazovanja in ugotovitve predhodnih raziskav (kratko), kjer citirate
uporabljene vire. V tem poglavju postavite teoreticno podlago za vaše delo, torej predstavite to
kar je že znano (vezano seveda na vaš problem) in na koncu izpeljete kaj bo predmet vašega dela.
Pišite v obliki trditev, ki jih podprete z ustreznimi citati, predvsem clanki (in ne predvsem
monografije), med njimi naj bodo tudi tuji viri.
3. 0 CILJI RAZISKAVE
Napišite, kaj želite z raziskavo ugotoviti. Cilje pišemo v alineah, smiselno se morajo odražati v
hipotezah. Pred navajanjem ciljev zapišemo uvodni stavek v smislu »Glede na predmet in
problem raziskave, smo postavili naslednje cilje« ali »Skladno s predmetom in problemom, smo
postavili naslednje cilje«.
Primer: Ugotoviti razlike med decki in deklicami v rednem in organiziranem izvenšolskem
športnem udejstvovanju.
4.0 HIPOTEZE
Hipoteze so nedokazane trditve. Pišite jih kot trditve v obliki povednega stavka. Veljavnost
hipotez preverjate z raziskavo. Hipoteze nujno izhajajo iz ciljev, pišete jih v alineah. Pred
navajanjem hipotez napišemo stavek v smislu »Glede na postavljene cilje, smo opredelili
naslednje hipoteze« ali »Skladno s postavljenimi cilji, smo opredelili naslednje hipoteze«.
Primer: Z redno in organizirano izvenšolsko športno dejavnostjo se ukvarja vec ucencev kot
ucenk.
9.0 LITERATURA IN VIRI
Poglavje zajema vse vire in literaturo, ki jih je študent dejansko uporabljal. Pod literaturo
razumemo vsa tista domaca in tuja knjižna dela, razprave in clanke iz zbornikov in strokovnih
revij, ki s o izšli kot javno dostopna dela in ki jih kandidat smiselno uporablja in navaja v
besedilu. To pomeni, da mora biti delo, ki je uvršceno v seznam literature, omenjeno v besedilu
dela. V seznam literature uvrstimo tudi diplomska, specialisticna, magistrska in doktorska dela.
Med vire pa uvršcamo statisticne publikacije in publikacije s podrocja normativne ureditve,
interna gradiva, slovarje in druga gradiva.
Vsako trditev, dognanje in misel drugih je potrebno potrditi z referenco. Navedke (citate) v
besedilu je treba citirati v skladu z APA sistemom (glej: Navodila za citiranje po APA standardu
– v nadaljevanju). Navedki, uporabljeni v preglednicah in slikah, naj bodo oštevilceni po vrstnem
redu preglednic in slik v besedilu. Pri navajanju vec del istega avtorja dobi vsak navedek svojo
številko, starejša dela je treba navesti prej. Vsi navedki v besedilu morajo biti vsebovani v
seznamu virov, ki naj bo dodan na koncu clanka. Seznam naj vsebuje le dela, ki so tiskana ali
kako drugace dostopna javnosti. Kot primer, kako navajate vire se poslužujete nacina, ki ga
uporablja APA. Navede se vse avtorje, ne glede na število. Ce pisec prispevka ni znan, se vir
zacne z naslovom dela. Ce navajate delo, ki še ni izšlo, je pa v tisku, navedite vse podatke,
namesto strani pa "v tisku." Navedbe, kot so osebni pogovor, neobjavljena predavanja ali referati
in podobno, ne sodijo v seznam virov. Osnovne podatke o delih, kot so navedbe avtorja,
urednika, založnika in naslov dela, pišite v jeziku, v katerem je delo napisano, torej tako, kot je
navedeno v originalni izdaji (oglejte si primere citiranja za najbolj pogoste vrste virov).
10.0 PRILOGE
Priloge so sestavni del diplomskega dela. V prilogah so zajete informacije, ki so sicer potrebne za
celovit prikaz dela, vendar bi z odvracanjem pozornosti od glavne teme v vsebini diplomskega
dela motile potek sporocila le tega. V priloge spadajo npr. primeri anketnih vprašalnikov,
navodila merjencem, primeri ucnih priprav itd.
Ce je diplomsko delo teoreticno (na podlagi študija relevantne literature obravnava kak
strokovni problem), si poglavja sledijo v naslednjem zaporedju:
1.0 UVOD
Je prvo poglavje diplomskega dela, v katerem opišemo izbrano podrocje dela ter razloge ta svojo
izbiro. V njem lahko kandidat razcleni tudi vsebino diplomskega dela ter predstavi osnovni
problem oz.dognanja, iz katerih je izhajal pri pripravi diplomskega dela.
2. 0 OSREDNJI DEL NALOGE
- PREDSTAVITEV TEMELJNIH POJMOV: V tem delu predstavite strokovna
pojmovanja oz. teoreticna izhodišca diplomskega dela. Opredelitve oz. definicije, ki jih
uporabljate kot izhodišce za razpravo, naj bodo smiselno povezane in komentirane glede
na pomen za osrednji problem diplomskega dela.
- PREDSTAVITEV PROBLEMA/AVTORJA/TEME: Ta del izhaja iz prejšnjega in je
najpomembnejši del diplomskega dela, saj v njem predstavite svoje razumevanje
problema/teme, ki ga obravnavate v besedilu. Izogibajte se vsebinskim povzetkom del ali
opisovanju problema, pac pa o njem razpravljajte interpretativno oz. razlagalno.
- SPECIALNODIDAKTICNI DEL: Obravnavano temo umestite v kontekst ucenja in
poucevanja oz. ucnega nacrta ali pa na podlagi obravnavanega teoreticnega vidika
izdelajte model šolske obravnave znacilnega tematskega sklopa pri pouku. Ta del je lahko
tudi empiricni – npr. analiza vprašalnika na podlagi obravnavane teme ipd. Pri tem delu
smiselno uporabljamo navodila za pisanje raziskovalnih diplomskih del.
- SKLEP: Povzemite in smiselno povežite teoreticna izhodišca, vašo samostojno
obravnavo problema ter njegov specialnodidakticni vidik. Navedite možnosti dodatnih
raziskovalnih vprašanj, ki izhajajo iz problema, in jih zaradi obsega niste mogli ustrezno
obravnavati. Ovrednotite pomen obravnavane teme za sodoben pouk ter predlagajte
izboljšave metod, oblik in vsebin vzgojno-izobraževalnega procesa, ce je to mogoce.
3.0 OBLIKA DIPLOMSKEGA DELA
3. 1 Oblika ilustracij in preglednic
Ilustracije: Med ilustracije prištevamo: grafikone, fotografije, skice, sheme, diagrame, algoritme
in drugi graficni material. Ilustracije vkljucite v besedilo samo na ustrezno mesto. Vsaka
ilustracija naj ima zaporedno številko in naslov (zgoraj), po potrebi pa še legendo (spodaj). Ce so
na ilustracijah simboli, pušcice, številke ali crke, jih natancno razložite v legendi.
Preglednice: Naj bodo vkljucene med besedilo kamor sodijo. Preglednica mora biti pregledna in
razumljiva. Vsaka preglednica mora imeti zaporedno številko (glej 2. 7 Kazalo vsebine) in
naslov (zgoraj). Vsebina v vrsticah mora biti podana v celu preglednice, po stolpcih pa v glavi
preglednice. Vsa polja v morajo biti izpolnjena, ce podatek v polju manjka, je treba jasno
oznaciti, ali ni podatka, ali je vrednost podatka enaka nic, ali je zanemarljivo majhna. Preglednici
morajo biti dodana potrebna pojasnila in legenda okrajšav (spodaj).
4.0 ŠTEVILCENJE
4. 1 Številcenje strani
Zacetne strani diplomskega dela (razen naslovne strani in kolofona, ki sta brez oznake) do prvega
poglavja (1.0 UVOD) naj bodo v nogi strani zaporedoma oznacene z rimskimi številkami,
vsebina diplomskega dela pa z arabskimi številkami (od uvoda do literature/ virov).
4. 2 Številcenje poglavij
Poglavja naj bodo številcna zaporedoma (primer je naveden tudi v 2. 9 Vsebina diplomskega
dela, razdeljena na poglavja). Vsako poglavje ima lahko še podpoglavja, ki so oštevilcena z
dvema arabskima številkama, locenima s piko. Prva številka je enaka zaporedni številki poglavja,
druga številka pa pomeni zaporedno številko podpoglavja. Nadaljnje delitve podpoglavij na
podrazdelke niso priporocljive (npr. 2. 1. 3). Ce je nadaljnja delitev nujna, naslov podrazdelka
napišemo s krepko pisavo v svojo vrstico (brez številcne oznake).
4. 3 Številcenje slik, preglednic in grafov
Slike, preglednice in grafe številcimo z dvema arabskima številkama, locenima s piko. Prva
številka predstavlja številko poglavja, druga številka pa zaporedno številko slike (ali preglednice
ali grafa) (npr. slika 1. 4 pomeni, da gre za cetrto sliko v prvem poglavju). Številke 0 ne
uporabljamo, saj ne moremo reci, da je to nicta slika v prvem poglavju!!!
4. 4 Številcenje opomb
Opombe naj bodo številcene z dvignjeno pisavo, besedilo opombe naj bo zapisano v nogi strani,
na kateri je opomba. Opomb ne dodajajte spisku uporabljenih virov na koncu dela, prav tako ne
izdelujte posebnega spiska opomb1.
4. 5 Številcenje virov
Seznam citirane literature in virov naj bo urejen po abecednem redu avtorjev in oštevilcen z
zaporednimi številkami.
1 Primer številcenja in zapisa opombe v nogo strani, na kateri se pojavi opomba
b) POVZETEK APA STANDARDOV ZA CITIRANJE IN
NAVAJANJE VIROV IN LITERATURE2
(American Psychological Association)
(Prirocnik: Publication Manual of the American Psychological Association, 4. izdaja)
"Slovenska inacica navodil"
Pripravila: Franci Ambrožic, Alenka Hudobivnik (Ljubljana, 28.02.2001), dopolnitve iz zadnje,
5. verzije APA pripravila Alenka Hudobivnik (junij, 2003)
Citiranje (med besedilom)
CITAT = dobesedna navedba tujega besedila (SSKJ, '94, str. 88; primer: pogosto citirana knjiga)
1. Citiramo kadar povzemamo izjave, misli ali ugotovitve drugih. Ce ne navedemo avtorja je
to pravzaprav “intelektualna kraja”. Ne citiramo le tistega, kar je postalo del splošnega
znanja.
2. Citiramo vedno iz originalnega vira, ce ta ni dostopen, smemo izjemoma povzeti citat iz
drugega vira, vendar moramo to napisati (povzeto po: ….).
3. Citiramo lahko v originalni obliki, v navednicah (Franci je rekel: “Predlagam, da
napišemo navodila za APA standard.”); ali pa samo povzamemo bistvo misli (Franci je
predlagal, da napišemo navodila za APA standard), torej navednic ne uporabimo.
4. Citiramo tako, da po misli v oklepaju napišemo priimek avtorja in letnico izdaje dela.
Locimo ju z vejico. Ce je avtorjev do vkljucno 5, prvic navedemo vse. Ce jih je vec od 5,
ali pri ponovnem citiranju istega vira, navedemo samo prvega in dodamo “et al.”. Priimke
avtorjev locujemo z vejicami, med predzadnji in zadnji priimek damo po vejici še znak
“&” (ce je citirano delo v celoti v oklepaju) oziroma “in” (ce so avtorji našteti izven
oklepaja) – glej drugi primer z avtorjema Amis in Slack. Ce avtor ni znan, namesto
priimka napišemo naslov dela (na primer: Zakon o društvih, 1995).
5. Vsi v besedilu citirani viri morajo biti navedeni v seznamu citiranih virov (referenc,
citatov).
Primeri:
• En avtor: (Chelladurai, 1985)
• Dva avtorja: (Amis, & Slack, 1996)
• Manj kot 5 avtorjev: (Bednarik, Kolenc, Petrovic, Simoneti, & Šugman, 1998) ! opomba:
pri ponovnem citiranju istega vira, napišemo vir v "et al." obliki.
• Vec kot 5 avtorjev: (Petrovic et al., 1995)
• Vec del istega avtorja (ali vec avtorjev) z isto letnico izzida: (Ambrožic, 1999a, 1999b) !
opomba: tudi v seznamu virov na koncu uporabimo isto logiko!
2 Poglavje je povzeto po http://www.sp.uni-lj.si/knjiznica/APA.citiranje.htm
• Vec del razlicnih avtorjev: (Ambrožic, 1996; Bala, 1999; Cankar, & Ambrožic, 1987;
Dežman, 1998) – dela locujemo s podpicjem!
• Posredno citiranje (uporabljamo le izjemoma): (Chelladurai, 1985; povzeto po: Ambrožic,
1999)
Navajanje virov (na koncu dela)
Uporabljamo pri: reviji Šport, reviji KinSI, hrvaški reviji Kineziologija, seminarskih nalogah,
diplomskih nalogah, magistrskih nalogah, doktorskih disertacijah, raziskovalnih nalogah,
strokovnih in raziskovalnih clankih.
1. Vire navajamo po abecednem redu priimka prvega avtorja (oziroma naslova, ce avtor ni
znan). Ce isti avtor nastopa enkrat samostojno, drugic pa kot prvi avtor dela z vec
soavtorji, najprej navedemo njegova samostojna dela, nato (urejeno po abecedi priimkov
drugega, tretjega..) skupinska dela (z vedno vec avtorji). Ce se isti avtor pojavi veckrat,
navedemo dela po letu izdaje - najprej starejša in nato mlajša dela.
2. Viri morajo biti oštevilceni.
3. Navajamo samo javno dostopne vire!
4. Ce delo še ni objavljeno (je pa sprejeto in v postopku objave) napišemo vse podatke
enako, namesto letnice pa napišemo “v tisku”.
5. Ce avtor dela ni znan, namesto priimka napišemo naslov dela.
6. Navesti je potrebno VSE avtorje (tudi ce jih je vec od 5), ne le prvega, kot je to pri
citiranju. Avtorje locujemo z vejico, med predzadnjega in zadnjega pa dodamo po vejici
še znak &.
7. Pri monografijah pišemo naslov dela v kurzivi (poševnem tisku) ali podcrtano, pri clankih
pa ime in letnik (volumen) revije (glej primere).
8. Vsi podatki naj bodo v originalnem jeziku, prevod naslova lahko podamo tudi v
slovenšcini, v oglatih oklepajih, takoj po originalnem naslovu.
Primeri - najprej je podano splošno pravilo (zaradi berljivosti je namesto kurzive uporabljeno
podcrtavanje), potem pa še primer(i)
KNJIGA
Priimek, zacetnice imena. (Leto). Naslov. Kraj: Založnik.
Pecjak, V. (1998). Psihologija tretjega življenjskega obdobja. Ljubljana: Znanstveni inštitut
Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
(Vec avtorjev, prevod naslova)
Rado, I., Wolf, B., & Hadžikadunic, M. (1999). Kompjuter u sportu [Racunalnik v športu].
Sarajevo: Univerzitet u Sarajevu, Fakultet za sport.
(Brez avtorja)
Publication Manual of the American Psychological Association (Fourth Edition). (1994).
Washington, D.C.: American Psychological Association.
(Brez avtorja, ima samo urednika)
Kovac, M. (Ur.). (2000). Nacionalni program športa v Republiki Sloveniji. Ljubljana: Ministrstvo
za šolstvo in šport ter Zavod za šport Slovenije.
DIPLOMSKO, MAGISTRSKO ALI DOKTORSKO DELO
Priimek, zacetnice imena. (Leto). Naslov. Diplomsko delo, Kraj: Založnik.
Verhovnik, U. (1999). Poskus ovrednotenja vadbenega procesa tekacev na srednje proge.
Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.
Priimek, zacetnice imena. (Leto). Naslov. Magistrska naloga, Kraj: Založnik.
Erculj, F. (1996). Ovrednotenje modela ekspertnega sistema potencialne in tekmovalne
uspešnosti mladih košarkaric. Magistrska naloga, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za
šport.
Priimek, zacetnice imena. (Leto). Naslov. Doktorska disertacija, Kraj: Založnik.
Vest, A.L. (1995). Model nekaterih energijskih znacilnosti kajakašev. Doktorska disertacija,
Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.
RAZISKOVALNO POROCILO FAKULTETE ALI UNIVERZE
Priimek, zacetnice imena. (Leto). Naslov (Raziskovalno porocilo). Kraj: Založnik.
Strel, J., Šturm, J., & Ambrožic, F. (1982). Ovrednotenje informacijskega sistema za ugotavljanje
in spremljanje motoricnih sposobnosti in morfoloških znacilnosti šolske mladine v SR Sloveniji
(Raziskovalno porocilo). Ljubljana: Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Visoka šola za
telesno kulturo, Inštitut za kineziologijo.
POGLAVJE V KNJIGI
Priimek, zacetnice imena. (Leto). Naslov poglavja. V Zacetnice imena urednika
Priimek urednika (Ur.), Naslov knjige (str. Prva stran poglavja-zadnja stran
poglavja). Kraj: Založnik.
Vidmar, J. (1997). Športno-rekreativna dejavnost odraslih prebivalcev Slovenije in nekateri
kazalci zdravstvenega stanja. V B. Sila (Ur.), Gibalna aktivnost odraslih prebivalcev Republike
Slovenije (str.193-208). Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.
NEOBJAVLJENO ALI OMEJENO DOSTOPNO DELO
Priimek, zacetnice imena. (Leto). Naslov. Neobjavljeno delo.
Ambrožic, F., & Hudobivnik, A. (1999). Citiranje in navajanje virov po APA - Slovenska verzija
navodil. Neobjavljeno delo.
CLANEK V REVIJI
Priimek, zacetnice imena. (Leto). Naslov. Ime revije, volumen(številka), prva stran
clanka-zadnja stran clanka.
Coh, M., Kugovnik, O., & Štuhec, S. (1998). Biomehanske znacilnosti golf udarca. Šport, 46(4),
45-49.
(Clanek v tisku)
Coh, M., Kugovnik, O., & Štuhec, S. (v tisku). Biomehanske znacilnosti golf udarca. Šport.
(Clanek oddan, pa še ni sprejet v objavo)
Coh, M., Kugovnik, O., & Štuhec, S. (1999). Biomehanske znacilnosti golf udarca. Clanek oddan
v objavo.
CLANEK V DODATKU (SUPPLEMENT) REVIJE
Priimek, zacetnice imena. (Leto). Naslov. Ime revije, volumen(Suppl. Številkasuplementa),
prva stran clanka-zadnja stran clanka.
Kriska, M. A. (1997). Introduction to a collection of physical activity questionnaires [Uvod k
zbirki vprašalnikov o telesni aktivnosti]. Medicine & Science in Sports & Exercise, 29(Suppl. 6),
5-9.
PRISPEVEK V ZBORNIKU KONFERENCE, SIMPOZIJA ALI KONGRESA (TUDI
PRISPEVEK V ENCIKLOPEDIJI)
Priimek, zacetnice imena. (Leto). Naslov. V Naslov zbornika (str. prva stran clankazadnja
stran clanka). Kraj: Založnik.
Jošt, B. (1992). Evaluation of the model of success in different sports on the basis of expert
modelling. V Proceedings book of the Sixth ICHPER - Europe Congress Physical Activity for a
Better Lifestyle (str. 228 -223). Prague: Faculty of Physical Education and Sports.
(Vec avtorjev, prevod naslovov, vec urednikov)
Ambrožic, F., & Petrovic, K. (1999). Changes in the level of sports activity of the general
Slovene population between 10 and 75 years of age [Spremembe v športni aktivnosti slovenske
populacije med 10. in 75. letom starosti]. V V. Strojnik, & A. Ušaj (Ur.), Proceedings I. - 6.
Sport Kinetics Conference '99 "Theories of Human Motor Performance and their Reflections in
Practice" [Teorije cloveškega motoricnega delovanja in njihov odraz v praksi] (str. 35-3 Cool

.
Ljubljana: University of Ljubljana, Faculty of Sport.
CLANEK IZ CASNIKA (MESECNIK, TEDNIK, DNEVNI CASOPIS)
Priimek, zacetnice imena. (Datum). Naslov. Ime publikacije, volumen, str. prva
stran-zadnja stran.
(Opomba: ce je clanek objavljen na vec razlicnih straneh, jih naštejemo, locene z vejico)
Zelnik, D. (16.09.2000). Od obljub k dejanjem. Šolski razgledi, 51, str. 4.
TELEVIZIJSKA ODDAJA
Priimek-producenta, zacetnice imena. (Producent). (Datum). Naslov. Kraj:
Distributer.
Crystal, L. (Producent). (11.10.1993). The MacNeil/Lehrer news hour. New York and
Washington, DC: Public Broadcasting Service.
ON-LINE IZVLECEK
Priimek, zacetnice imena. (Leto). Naslov. [on-line]. Ime revije, volumen, prva-stranzadnja-
stran. Izvlecek iz: Ime-podatkovne-zbirke Datoteka: ime-datoteke Enota:
oznaka-enote
Meyer, A.S. , & Bock, K. (1992). The tip of the tongue phenomenon: Blocking or partial
activation? [on-line] . Memory and cognition, 20, 715 – 726. Izvlecek iz: DIALOG Datoteka:
PsycINFO
Enota : 80–16351
ON-LINE REVIJA, DOSTOPNA VSEM PO ELEKTRONSKI POŠTI
Priimek, zacetnice imena. (Leto, mesec). Naslov. [dolžina clanka]. Ime revije [On-line
serijska publikacija], volumen(številka). Dostopno po E-pošti: e-naslov Sporocilo:
tekst-sporocila
Funder, D.C. (1994, March). Judgmental process and content: Commentary on Koehler base-rate
[9 odstavkov]. Psycoloquy [On-line serijska publikacija], 5(17). Dostopno po E-pošti:
psyc@pucc Sporocilo: Get psyc 94-xxxxx
ON-LINE REVIJA, DOSTOPNA VSEM PO FTP (FILE TRANSFER PROTOCOL)
Priimek, zacetnice imena. (Leto, mesec). Naslov. [dolžina clanka]. Ime revije [On-line
serijska publikacija], volumen(številka). Dostopni FTP: Ime-strežnika: oznakastrežnika
Podrocje: ime-podrocja Datoteka: ime-datoteke
Funder, D.C. (1994, March). Judgmental process and content: Commentary on Koehler base-rate
[9 odstavkov]. Psycoloquy [On-line serijska publikacija], 5(17). Dostopni FTP:
Ime strežnika: princeton.edu Podrocje: pub/harnad/Psycoloquy/1994. volume. 5
Datoteka: psycoloquy.94.5.17.base-rate.12.funder
RACUNALNIŠKE DATOTEKE ALI PODATKOVNE ZBIRKE
Naslov [Racunalniški trak]. (Leto). Kraj: Ime-producenta [Producent in distributer].
National Health Interview Survey – Current health topics: 1991 – Longitudinal study of aging
(4. verzija) [Racunalniški trak]. (1992). Hyattsvile, MD: National Center for Health Statistics
[Producent in distributer].
IZVLECEK NA ZGOŠCENKI (CD-ROM)
Priimek, zacetnice imena. (Leto). Naslov clanka [CD-ROM] . Naslov revije, volumen,
prva-stran-zadnja-stran. Izvlecek iz: Vir in številka enote
Meyer, A.S., & Bock, K. (1992). The tip-of-the-tongue phenomenon : Blocking or partial
activation? [CD-ROM]. Memory &Cognition, 20, 715-716. Izvlecek iz: SilverPlater
Datoteka: PsycLIT Enota: 80-16351
Bower, D.L. (1993). Employee assistant program supervisory referrals: Characteristics of
referring and non-referring supervisors [CD-ROM]. Izvlecek iz: ProQuest Datoteka: Dissertation
Abstracts Enota: 9315947
RACUNALNIŠKA PROGRAMSKA OPREMA (SOFTWARE)
Priimek, zacetnice imena. (Leto). Naslov [Vrsta programske opreme]. Kraj:
Založnik.
Bender report [Racunalniški program]. (1993). Melbourne, FL: Psychometric Software.
Breckler, S.J., & Pratkanis, A.R. (1985). Experiment Command Interpreter for the IBM personal
computer [Programski jezik]. Baltimore: Authors.
URL NASLOV (INTERNET)
Naslov strani. (Datum). Kraj: Založnik. Pridobljeno dan.mesec.leto s svetovnega
spleta: http naslov
Electronic reference formats recommended by the American Psychological Association.
(19.11.1999). Washington, DC: American Psychological Association. Pridobljeno 3.5.2000 s
svetovnega spleta: http://www.apa.org/webref.html
DOPOLNITVE IZ ZADNJE, 5. IZDAJE PRIROCNIKA PUBLICATION MANUAL OF
THE AMERICAN PSYCHOLOGICAL ASSOCIATION (PRIPRAVILA ALENKA
HUDOBIVNIK)
Osebne komunikacije (navajamo samo med tekstom) so lahko pisma, memoranda, nekatere
elektronske komunkacije (n.pr. e.mail), osebni razgovori, telefonski pogovori ipd.
( T.K. Lutes, osebna komunikacija, 18.april, 2001)
On-line serijske publikacije: splošna oblika:
Avtor, A.A., Avtor, B.B., & Avtor,C.C. (2000). Naslov clanka.Naslov revije, volumen, prva
stran – zadnja stran. Pridobljeno dan mesec, leto, ime vira.
On-line dokument: splošna oblika:
Avtor, A.A.. (2000). Naslov dela. Pridobljeno dan mesec, leto, ime vira.
Clanek v reviji, ki ima vec kot šest avtorjev. Ce je avtorjev vec kot šest, sledi za šestim
avtorjem et. al.
Elektronska verzija clankov na podlagi tiskane verzije. Format je enak citiranju clanka iz
tiskane verzije, za naslovom clanka pa navedemo v oglatem oklepaju elektronska verzija.
VandenBos, G., Knapp, S., & Doe, J. (2000). Role of reference elements in the selection of
resources by psychology undergraduates [elektronska verzija]. Journal of Bibliographic research,
5, 117-123.
Clanki iz revij, ki so samo na internetu
Frederickson, B.L. (7. marec, 2000). Cultivating positive emotions to optimaze health and wellbeing.
Prevention & Treatment, 3, clanek 0001a. Pridobljeno 25. marec, 2000, iz
http://journals.apa.org/prevention/volume3/pre0030001a.html
Clanki iz revij na internetu, pridobljeni s ftp
Crow, T.J. (2000). Did Homo sapiens speciate on the y chromosome? Psycoloqui, 11.
Pridobljeno 25.marca, 2001, s
ftp://ftp.princeton.edu/harnad/Psycoloqui/2000.volume.11/psyc.00.11.001.language-saxchromosomes.
1.crow
Zborniki konferenc in simpozijev
Izvlecek referata, predstavljenega na simpoziju, pridobljen iz spletne strani univerze.
Cutler, L D., Frolich, B., & Hanrahan, P. (16.januarja, 1997).Twohanded direct manipulation on
the responsive workbench. Referat je bil predstavljen leta 1997 na Symposium on Interactive 3D
Graphics. Izvlecek pridobljen 12,junija, 2000, iz
http://www.graphics.standard.edu/papers/twohanded/
Opombe:
Primeri so podani za nekoliko prirejeno in poenostavljeno "slovensko" uporabo APA standarda!
V angleški inacici uporabljamo za dolocene oznacbe angleške izraze in kratice - na primer:
”Bachelor's thesis” namesto Diplomsko delo, ”Master's thesis” namesto Magistrsko delo,
”Doctoral dissertation” namesto Doktorsko delo; ”pp.” namesto str. (strani); ”In” namesto V
(poglavje v knjigi), ipd. Ce boste pisali prispevek za objavo v tujini ali v slovenski reviji v tujem
jeziku (KinSI), se seznanite z "angleško verzijo" standarda APA!

ninanana123 · Pridružen/-a: 19.07. 2009, 17:32 Prispevkov: 1783

1
PRIROČNIK ZA IZDELAVO DIPLOMSKEGA DELA 3. izpopolnjena izdaja Avtorji: dr. Branka Čagran dr. Majda Pšunder dr. Samo Fošnarič Judita Ladič Maribor, 2008
UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA
2
Univerza v Mariboru Pedagoška fakulteta Koroška cesta 160 2000 Maribor Tel.: (02) 229 3600 http://www.pfmb.uni-mb.si Uredila: dr. Majda Pšunder Recenzent: dr. Sergej Flere Strokovna sodelavka: Judita Ladič Jezikovni pregled: Mojca Garantini Tehnična izvedba in oblika: Metoda Tratnik, Judita Ladič Naklada: Tisk: Priročnik za izdelavo diplomskega dela je potrdil Senat PEF UM na seji dne 26. 11. 2008 in velja od 1. 12. 2008 dalje.
3
VSEBINA
PREDGOVOR ..........................................................................................................
1 VRSTE PISNIH STROKOVNIH BESEDIL ............................................................... 5
1.1 SEMINARSKA NALOGA 5
1.2 DIPLOMSKO DELO 5
1.3 POSEBNOSTI DIPLOMSKIH DEL NA UMETNIŠKIH PROGRAMIH 6
1.3.1 Glasbena pedagogika ................................................................................................... 6
1.3.2 Likovna pedagogika ..................................................................................................... 6
1.4 DIPLOMSKA DELA V TUJEM JEZIKU 6
1.5 VRSTE DIPLOMSKIH DEL 6
1.5.1 Teoretično diplomsko delo ........................................................................................... 6
1.5.2 Empirično diplomsko delo............................................................................................. 7
1.5.3 Praktično diplomsko delo ............................................................................................. 7
2 FAZE RAZISKOVANJA PRI DIPLOMSKEM DELU................................................... 8
2.1 ZAČETNA OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA 9
2.1.1 Kriteriji izbora teme ..................................................................................................... 9
2.1.2 Iskanje, pregled virov ................................................................................................ 10
2.1.3 Izdelava dispozicije diplomskega dela ......................................................................... 11
2.1.4 Prijava teme diplomskega dela ................................................................................... 11
2.1.5 Potrditev teme diplomskega dela ................................................................................ 12
2.2 ŠTUDIJ VIROV 12
2.3 DOKONČNA OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA 14
2.3.1 Primer TEORETIČNEGA diplomskega dela ................................................................... 14
2.3.2 Primer EMPIRIČNEGA diplomskega dela ...................................................................... 16
2.3.3 Primer PRAKTIČNEGA diplomskega dela...................................................................... 22
2.4 IZVEDBA RAZISKAVE 23
2.5 PISANJE POROČILA 23
2.5.1 Strokovni slog ........................................................................................................... 24
2.5.2 Znanstveni aparat ...................................................................................................... 25
2.5.2.1 Prevzemanje ............................................................................................................. 26
2.5.2.2 Dokumentiranje ......................................................................................................... 28
2.5.2.3 Raba opomb ............................................................................................................. 36
2.5.3 Struktura diplomskega dela ........................................................................................ 36
3 OBLIKOVNI IZGLED DIPLOMSKEGA DELA ........................................................ 47
4 EVIDENTIRANJE PRISPELEGA DIPLOMSKEGA DELA ........................................ 48
5 ZAGOVOR DIPLOMSKEGA DELA ........................................................................ 49
5.1 IMENOVANJE KOMISIJE ZA ZAGOVOR DIPLOMSKEGA DELA ........................................ 49
5.2 POTEK ZAGOVORA DIPLOMSKEGA DELA .................................................................... 49
5.3 NEGATIVNI ZAGOVOR DIPLOMSKEGA DELA, UGOVOR ZOPER OCENO ......................... 50
5.4 ODLOŢITEV ZAGOVORA DIPLOMSKEGA DELA ............................................................ 51
6 SAMOVREDNOTENJE DIPLOMSKEGA DELA ....................................................... 52
6.1 LESTVICA SAMOVREDNOTENJA TEORETIČNEGA DIPLOMSKEGA DELA 53
6.2 LESTVICA SAMOVREDNOTENJA EMPIRIČNEGA DIPLOMSKEGA DELA 55
6.3 LESTVICA SAMOVREDNOTENJA PRAKTIČNEGA DIPLOMSKEGA DELA ........................... 57
LITERATURA ...................................................................................................... 61
SEZNAM PRILOG ............................................................................................... 63
PRILOGE ................................................................................................... 64 - 76
4
PREDGOVOR
V času študija na fakulteti se študentje v okviru študijskega procesa srečujejo tudi s pisanjem strokovnih besedil, med katerimi so najpogostejše seminarske naloge. Študij pa zaokroţuje diplomsko delo. Senat Univerze v Mariboru je na 3. izredni seji dne 4. 9. 2008 sprejel Pravilnik o postopku priprave in zagovora diplomskega dela na dodiplomskem študiju, št. A 3/2008-41 AG, v nadaljevanju Pravilnik, ki fakultete obvezuje, da obstoječa »Navodila za izdelavo diplomskega dela« uskladijo z novim Pravilnikom (10. člen). Ta priročnik je namenjen študentom za izdelavo diplomskega dela na študijskih programih, sprejetih pred 11. 6. 2004. Za nove, bolonjske študijske programe bodo navodila objavljena kasneje. Vsebino priročnika smo razdelili na pet poglavij. V prvem poglavju so globalno opredeljene dvoje, za študenta temeljne vrste pisnih strokovnih besedil (seminarska naloga, diplomsko delo). Sledi drugo, najobseţnejše, v katerem podrobno predstavljamo celoten proces diplomskega, tako teoretičnega kot empiričnega in praktičnega raziskovalnega dela (od snovanja teme do pisanja poročila). V tretjem poglavju podajamo nekaj temeljnih značilnosti oblikovnega (zunanjega) izgleda diplomskega dela. V četrtem poglavju so navedena vsa gradiva in dokumenti, ki jih študent odda pred zagovorom diplomskega dela v referatu za študentske zadeve. Sledi peto poglavje, v katerem namenjamo pozornost sklepnemu dogodku, to je zagovoru diplomskega dela. V zadnjem, šestem, pa dajemo študentom priloţnost, da svoje delo, preden ga oddajo, ovrednotijo sami s pomočjo lestvice samovrednotenja. Avtorji opozarjamo uporabnike priročnika, da smo se trudili priročnik terminološko čimbolj posloveniti. Tako boste opazili, da sicer uveljavljeni tuj termin nadomeščamo s slovenskim (npr. tabela – preglednica itd.). Izrazi, ki se nanašajo na osebe in so zapisani v moški slovnični obliki, se uporabljajo kot nevtralni za ţenski in moški spol. Naš predgovor zaključujemo s pogledom v prihodnost. Nikakor namreč ne ţelimo, da bi bil ta priročnik neprijeten, ali celo nesmiseln imperativ, ampak strokovno teoretično in empirično preverjeno ogrodje vsebinsko raznolikih diplomskih del. Zato ga bomo skupaj z vami, uporabniki, izpopolnjevali, da bi dosegli višjo stopnjo strokovne dovršenosti ter uporabnosti. Študentje, mentorji in drugi, ki boste v tej knjiţici iskali odgovore na porajajoča se metodološka vprašanja pri nastajanju diplomskega dela (pa tudi seminarskih nalog in drugih vrst strokovnih besedil), posredujte svoje pripombe, ţelje in predloge avtorjem. Trudili se bomo, da bodo postali del priročnika v prihodnje. Ob tem pa nikakor ne mislimo, da odstopanja od zapisanega v pričujočem priročniku niso dopustna; mogoča so (npr. pri prevzemanju, dokumentiranju spoznanj drugih avtorjev, rabi opomb, lahko tudi v sami strukturi diplomskega dela), seveda po dogovoru z mentorjem. Spoštovani študentje, ţelimo, da bi vaše diplomsko delo nastajalo z vašim osebnim zadovoljstvom in slednjič doţivelo časten epilog – zagovor, ki se ga boste vi in vaši mentorji radi spominjali. Avtorji
5
1. VRSTE PISNIH STROKOVNIH BESEDIL
V okviru študijskega procesa pa tudi izven njega se študent srečuje z različnimi pisnimi besedili. Osredotočili se bomo na zanj sklepno, najzahtevnejše, to je diplomsko delo, pri čemer pa velja, da so tudi npr. referati, strokovni in znanstveni članki, doktorske disertacije, magistrska dela in slednjič seminarske naloge tako kot diplomska dela standardizirano sestavljena in strukturirana besedila.
1.1. SEMINARSKA NALOGA
V seminarski nalogi študent strokovno teoretično ali teoretično in empirično obravnava temo, ki je teoretsko (empirično) praviloma ţe obdelana, torej je le izjemoma njegovo samostojno strokovno delo. Običajno študent v seminarski nalogi primerja strokovna in znanstvena spoznanja različnih avtorjev, lahko pa v njej tudi predstavi spoznanja lastne empirične raziskave manjšega obsega (npr. študije primera, pilotske raziskave). Študent teoretska in empirična spoznanja argumentirano vrednoti, in sicer tako z vidika spoznanj drugih ekspertov kakor tudi z vidika lastnega znanja in osebnih izkušenj. Z izdelavo seminarske naloge študent širše in globlje spozna vsebino posameznega študijskega predmeta, izkaţe sposobnost za samostojno uporabo strokovnih in znanstvenih virov ter za izvedbo krajših, enostavnejših empiričnih raziskav in slednjič sposobnost za strokovno pisno sporočanje. (Gl. in prim. Kobeja, 2002, str. 7; Zelenika, 2000, str. 260; Ţiţmond, 1998, str. 3.)
1.2 DIPLOMSKO DELO
Diplomsko delo je zahtevnejše in obseţnejše samostojno, pisno strokovno delo, v katerem študent univerzitetnega in visokošolskega študija pod vodstvom mentorja, lahko tudi somentorja, kompleksno obdela bodisi bolj aktualno teoretično ali bolj praktično strokovno temo (Zelenika, 2000, str. 265). Temo diplomskega dela študent prijavi po dogovoru z mentorjem na obrazcu Priloga 1. Diplomsko delo je napisano v slovenskem jeziku s povzetkom v tujem jeziku. Cilji diplomskega dela so:
- uporabljanje v okviru dodiplomskega študija pridobljenega teoretičnega in praktičnega strokovnega znanja pri samostojnem razreševanju aktualnih teoretsko-praktičnih problemov;
- pridobivanje in uporabljanje strokovne in znanstvene literature;
- uporabljanje metodologije znanstvenega raziskovanja določenega strokovnega področja;
- priprava na pisanje različnih raziskovalnih poročil;
- upoštevanje temeljnih etičnih načel znanstvenoraziskovalnega dela, kot so npr.: prostovoljnost sodelovanja v raziskavi, pravica udeleţencev do anonimnosti, uporaba raziskovalnih izsledkov izključno v raziskovalne namene. (Gl. in prim. Cencič, 2002, str. 20-22; Flere, 2000, str. 58-61; Kobeja, 2002, str. 8-9; Zelenika, 2000, str. 265.)
6
1.3 POSEBNOSTI DIPLOMSKIH DEL NA UMETNIŠKIH PROGRAMIH
1.3.1 Glasbena pedagogika
V soglasju z mentorjem lahko študent izbere moţnost koncertnega nastopa (adekvatno temu javno izvedbo samostojnega avtorskega dela), ki ga prijavi sočasno s prijavo teme diplomskega dela. V tem primeru komisija oceni študentov koncertni nastop in ta ocena je sestavni del ocene diplomskega dela.
1.3.2 Likovna pedagogika
Diplomsko delo na enopredmetnem študiju Likovna pedagogika poleg teoretičnega dela vsebuje tudi kreacijo in predstavitev likovnih del, kadar to zahteva obravnavana tema, o čemer se študent dogovori z mentorjem. Kreacija in predstavitev likovnih del so lahko študentova lastna dela ali / in z likovnimi sredstvi izraţeni oziroma vizualizirani rezultati v diplomskem delu obravnavane teme. Študent jih v času zagovora diplomskega dela predstavi v obliki razstave, lahko pa tudi v kateri drugi, javnosti dostopni obliki. Dokazila o tem morajo biti v obliki slikovnega gradiva vsebovana tudi v teoretičnem delu diplomskega dela.
1.4 DIPLOMSKA DELA V TUJEM JEZIKU
Študenti lahko pripravijo diplomsko delo v tujem jeziku s povzetkom v slovenskem jeziku v primerih in na način, kot je določen v Pravilniku o izdelavi diplomskih del vseh stopenj študija v tujem jeziku na UM, št. A5/2008 – 41 AG.
1.5 VRSTE DIPLOMSKIH DEL
Diplomska dela so različna, kakor so različni raziskovalni problemi in metodologija njihovega proučevanja. V skladu z različnimi kriteriji obstajajo različna razvrščanja, najbolj pa je uveljavljena tako na področju naravoslovno-tehniških in naravoslovno-biotehniških ter medicinskih pa tudi druţboslovno-humanističnih znanostih (gl. Zelenika, 2000, str. 85) delitev na teoretična in empirična diplomska dela. Na nekaterih svojstveno interdisciplinarnih področjih (kot je npr. izobraţevanje na razredni stopnji, izobraţevanje na predšolski vzgoji ipd.) pa obstajajo tudi praktična diplomska dela.
1.5.1 Teoretično diplomsko delo
Je delo, ki nastane na osnovi študija literature; temeljni inštrument zbiranja podatkov je torej literatura. Študent odgovarja na zastavljena raziskovalna vprašanja, tako da analizira in primerja dosedanja znanstvena spoznanja o raziskovalnem problemu. Pri tem odkriva podobnosti in razlike, izpeljuje temeljne ugotovitve in predloge. (Gl. in prim. Cencič, 2002, str. 14; Kobeja, 2002, str. 75.)
7
1.5.2 Empirično diplomsko delo
Je delo, ki nastane na osnovi empirično (izkustveno) zbranih podatkov, in sicer z različnimi instrumenti (npr. z vprašalniki, ocenjevalnimi lestvicami, preizkusi znanja, sposobnosti). Najbolj pogost je deduktivni pristop, ko študent na osnovi proučene literature, ki je predstavljena v prvem, teoretičnem delu, opredeli raziskovalne hipoteze, katerih empirična verifikacija je razvidna iz drugega, empiričnega dela diplomskega dela. (Gl. in prim. prav tam.)
Tudi če gre za empirično diplomsko delo, se torej ne moremo izogniti temeljitemu proučevanju literature in s tem korektnemu upoštevanju dosedanjih spoznanj1 pri nadaljnjem empiričnem raziskovanju.
1.5.3 Praktično diplomsko delo
Je delo, ki nastane na osnovi preizkusov novih poti in idej v neposredni pedagoški praksi na način, ki nedvoumno predstavlja svojstven prispevek k izbranemu strokovnemu področju. Praktično diplomsko delo pomeni preizkus teoretičnih ali empiričnih spoznanj, ponavadi pa kar obojih hkrati v pedagoški praksi. Tudi v tem pristopu mora študent v teoretičnem delu diplomskega dela proučiti literaturo izbranega področja ter poiskati ustrezna izhodišča za njegova nadaljnja praktična ravnanja. Pri tem se lahko pogosto nasloni na elemente empiričnega (izkustvenega) zbiranja podatkov z različnimi inštrumenti, toda v manjšem obsegu kot pri empiričnem diplomskem delu. Ko študent zbere dovolj podatkov za prenos ugotovljenega v prakso, lahko pristopi k preizkusu v praksi. Ko je ta izveden, ga na ustrezen način dokumentira ter na aplikativen in izviren način tudi podrobno opiše (npr. projektno delo, eksperimentalno delo, učna pot, uporabno učilo in pripomoček, didaktične igre, računalniške simulacije …). Celoten proces lahko študent izvede tudi obratno, tako da najprej v praksi preizkusi načrtovane ideje ter na koncu verificira preizkušeno na ustrezen empiričen način.
1 Ravnanje z viri (prevzemanje, dokumentiranje) je podrobno opisano v poglavju Znanstveni aparat.
8
FAZE RAZISKOVANJA PRI DIPLOMSKEM DELU
Diplomsko delo, bodisi teoretično, empirično ali praktično, temelji kot vsako strokovno delo na raziskovanju (teoretičnem, empiričnem oziroma obojem hkrati), za katerega velja, da je za razliko od vsakdanjega raziskovanja (gl. Toš in Hafner-Fink, 1998, str. I-II), načrtno in sistematično delo, ki poteka v več fazah, in sicer:
1. Začetna opredelitev raziskovalnega problema.
2. Študij virov.
3. Dokončna opredelitev raziskovalnega problema.
4. Izvedba raziskave.
5. Pisanje poročila.
Navedene faze se v raziskovalni praksi ne odvijajo povsem sukcesivno. Glede na naravo raziskovalnega problema prihaja do njihovega zdruţevanja, ponavljanja, skratka prepletanja, na primer:
- študij virov poteka kontinuirano vse do konca raziskave;
- obdelavo (v primeru empiričnega diplomskega dela) nekaterih podatkov opravimo preden smo končali z zbiranjem nekaterih drugih podatkov ter jo lahko izpopolnjujemo v času interpretacije;
- s pisanjem poročila pričnemo, ko raziskavo še izvajamo (gl. Kobeja, 2002, str. 25-27; Sagadin, 1993, str 20).
Prepletanje faze raziskovanja pri teoretičnem in empiričnem diplomskem delu nazorno prikazujeta sliki 1 in 2. Dopolnjevanje teh faz z elementi preizkusa v praksi pa slika 3:
FAZE
1. mesec
2. mesec
3. mesec
4. mesec
5. mesec
6. mesec
1. ZAČETNA OPREDELITEV RAZ. PROBLEMA: Izbira teme
Iskanje, pregled virov
Izdelava dispozicije
2. ŠTUDIJ VIROV
3. DOKONČNA OPREDELITEV RAZ. PROBLEMA
4. IZVEDBA RAZISKAVE: Študij virov
5. PISANJE POROČIL
Slika 1: Pregled poteka raziskovanja pri teoretičnem diplomskem delu
9
FAZE
1. mesec
2. mesec
3. mesec
4. mesec
5. mesec
6. mesec
1. ZAČETNA OPREDELITEV RAZ. PROBLEMA
Izbira teme
Iskanje, pregled virov
Izdelava dispozicije
2. ŠTUDIJ VIROV
3. DOKONČNA OPREDELITEV RAZ. PROBLEMA
4. IZVEDBA RAZISKAVE: Zbiranje podatkov
Obdelava podatkov
Interpretacija rezultatov
5. PISANJE POROČIL
Slika 2: Pregled poteka raziskovanja pri empiričnem diplomskem delu
FAZE
1. mesec
2. mesec
3. mesec
4. mesec
5. mesec
6. mesec
1. ZAČETNA OPREDELITEV RAZ. PROBLEMA
Izbira teme
Iskanje, pregled virov
Izdelava dispozicije
2. ŠTUDIJ VIROV
3. DOKONČNA OPREDELITEV RAZ. PROBLEMA
4. IZVEDBA RAZISKAVE S POUDARKOM NA PRAKSI: Zbiranje podatkov
Obdelava podatkov
Interpretacija rezultatov
Neposredna izvedba v praksi
Opis praktične izvedbe
5. PISANJE POROČIL
Slika 3: Pregled poteka raziskovanja pri praktičnem diplomskem delu Vsako fazo tako teoretičnega, empiričnega kot praktičnega diplomskega raziskovalnega dela v nadaljevanju podrobno predstavljamo.
2.1 ZAČETNA OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA
To je faza, v okviru katere:
- izberemo temo,
- iščemo, pregledamo vire,
- izdelamo dispozicijo diplomskega dela,
- prijavimo temo.
2.1.1 Kriteriji izbora teme
Študent lahko:
- izbere med razpisanimi temami
10
ali pa
- izbere lastno temo, ki pa mora biti iz vsebin predmetov vpisane študijske smeri (Pravilnik o postopku priprave in zagovora diplomskega dela na dodiplomskem študiju, 2008, 4. člen).
Pri izboru teme v okviru omenjene formalno-pravne vsebinske usmeritve je dobro upoštevati še naslednje kriterije:
- osebni interes in s tem domnevno boljše poznavanje problema,
- aktualnost problema,
- koristnost obravnave problema za prakso,
- prednost problemov, ki niso pogosto predmet raziskovanja,
- moţnost dostopa in proučevanja virov.
(Gl. in prim. Cencič, 2002, str. 26-28; Kobeja, 2002, str. 13-14.)
2.1.2 Iskanje, pregled virov
Izbira lastne prave teme je odločitev z visoko stopnjo odgovornosti. Temu namreč sledi večmesečno samostojno ustvarjalno delo, ki zahteva posebne psihofizične, slednjič pa tudi finančne obremenitve študenta. Da bo izbor z vidika zgoraj navedenih kriterijev čim bolj ustrezen, moramo v tej prvi fazi nameniti dovolj časa zlasti za iskanje in pregled čim večjega števila različnih virov (gl. Kobeja, 2002, str. 66-68, 88-90), in sicer:
- monografske publikacije (knjige, zborniki, enciklopedije, slovarji, leksikoni),
- serijske publikacije (poglavja v zbornikih, članki strokovnih, poljudnih revij, dnevnega časopisa),
- polpublikacije (diplomska, magistrska dela, doktorske disertacije, interno študijsko gradivo),
- neknjižno gradivo (zgibanke, notno gradivo, zvočni, videoposnetki),
- elektronski viri (diskete, CD-ROM-i, internetni dokumenti),
- drugi viri (radijske, televizijske oddaje, pravni viri).
Poti do omenjenih skupin virov je danes na voljo ţe veliko (gl. Kobeja, 2002, str. 40-4 Cool

, to je na primer lahko:
- študentova domača knjižnica (npr. v času študija zbrano študijsko gradivo, priročniki, enciklopedije, slovarji, revije);
- knjižnice (npr. nacionalne /NUK/, visokošolske, specializirane, splošnoizobraţevalne, in sicer z moţnostjo neposrednega, računalniškega iskanja ali iskanja s pomočjo interneta po elektronskih katalogih /npr. COBISS.SI/);
- podatkovne zbirke (npr. SwetScan, Education Abstracts, PsycINFO, Sociological Abstracts);
- internet (npr. besedilni, slikovni, zvočni dokumenti ali konvencionalni, pretvorjeni v elektronsko obliko; pri tem morate biti previdni: na spletu objavljeni dokumenti niso recenzirani, kot to praviloma velja za konvencionalne, knjiţne, zato ni izključeno, da so med njimi tudi strokovno manj kakovostni);
- knjigarne;
- drugo (muzeji, arhivi, zavodi, uradi).
Pridobljene vire uporabljamo v tej prvi fazi na nivoju pregledovanja (ne temeljitega kritičnega branja) oziroma t. i. »pripravljalnega branja« (Kobeja, 2002, str. 39), s ciljem spoznavanja ţe raziskanih vidikov določenega raziskovalnega problema in še zlasti
11
pregleda seznamov literature določenih ţe pridobljenih virov. Tu lahko namreč odkrijemo vrsto, do takrat nam neznanih (npr. vir B, C, na katera se avtor vira A sklicuje), a za nas relevantnih virov.
2.1.3 Izdelava dispozicije diplomskega dela
Na osnovi upoštevanja različnih kriterijev izbora teme (gl. točko 2.1.1) ter pregleda virov (gl. točko 2.1.2) lahko nato izbran raziskovalnih problem okvirno vsebinsko (kaj?) in metodološko (kako?) opredelimo in izdelamo dispozicijo diplomskega dela. Za izdelavo dispozicije ima študent na voljo formular (Priloga 2), lahko pa po dogovoru z mentorjem izdela dispozicijo v drugačni (npr. bolj nevezani) obliki, pomembno je, da dispozicija, ne glede na obliko, vsebuje vse točke, ki jih predpostavlja Pravilnik (gl. 2008, 6. člen):
1. Naslov teme.
2. Teoretična izhodišča oz. opis problema.
3. Namen oz. cilji, predpostavke.
4. Predvidena metodologija dela.
5. Predvidena struktura oz. kazalo.
6. Seznam predvidenih virov oz. literature.
Naslov naj bo kratek, do 10 ključnih besed. Teoretična izhodišča oz. opis problema zajema kratko predstavitev predvsem tistih dosedanjih znanstvenih spoznanj, ki so pri pregledu virov pritegnila študentovo pozornost. Namen oz. cilji in predpostavke opredeli študent v obliki širših raziskovalnih vprašanj ali splošnih delnih problemov ter domnevnih odgovorov, torej hipotez. V primeru praktičnega diplomskega dela študent navede s kratkim opisom vse predvidene elemente realizacije idej in poti, ki jih ţeli preizkusiti v neposredni praksi. Hkrati tudi nakaţe vse elemente okoliščin, ki bodo sooblikovale njegov praktični del (gl. več o tem v poglavju 2.3 Dokončna opredelitev raziskovalnega problema). V točki Predvidena metodologija dela navede študent s ključnimi besedami raziskovalno metodo, vzorec, postopke zbiranja in postopke obdelave podatkov. Kazalo vsebuje predvidena, nivojsko številčena poglavja, podpoglavja, in sicer od uvoda do sklepa (glej več o tem v poglavju 2.5 Pisanje poročila. 2.5.3 Struktura diplomskega dela). Seznam virov oz. literature, ki jo bo študent predvidoma uporabljal, je urejen v skladu z določenim standardom, npr. z APA standardom in slovenskim pravopisom (gl. več o tem v poglavju 2.5 Pisanje poročila. 2.5.2 Znanstveni aparat). Ob koncu velja dodati, da se v teku izdelave diplomskega dela »lahko delovna dispozicija tudi spremeni, če narava raziskovanja to zahteva.« (Pravilnik, 2008, 9. člen).
2.1.4 Prijava teme diplomskega dela
Ko študent opravi vse predpisane študijske obveznosti in izdela dispozicijo diplomskega dela, prijavi temo na obrazcu Prijava teme za diplomsko delo (Priloga 1). Študent lahko ob soglasju predvidenega mentorja prijavi temo tudi, ko mu manjkata največ dva izpita.
12
Na prijavo teme diplomskega dela se podpiše tudi moţni mentor (in moţni somentor), potem, ko soglaša z izbrano temo. V referatu za študentske zadeve odda študent pisno prijavo skupaj z dispozicijo diplomskega dela v treh izvodih oz. štirih, če ima somentorja, izjavo prevajalca o prevodu naslova diplomskega dela v angleški jezik (Priloga 3) ter indeksom in drugimi dokazili o dokončanju vseh predpisanih študijskih obveznostih (Pravilnik, 2008, 6. člen).
2.1.5 Potrditev teme diplomskega dela
Ko referat za študentske zadeve prejme prijavo teme diplomskega dela, preveri, ali študent izpolnjuje pogoje za njeno potrditev. V primeru, ko študent izpolnjuje pogoje za prijavo teme, referat za študentske zadeve v roku 5 delovnih dni od prejema popolne vloge le-to z vsemi prilogami posreduje predstojniku oddelka. Predstojnik oddelka v roku 5 delovnih dni poda pisno soglasje k temi, mentorju in morebitnemu somentorju pa lahko predlaga spremembo teme oz. vsebine diplomskega dela ali predlaga drugega mentorja oz. somentorja. V slednjem primeru o tem obvesti predlaganega mentorja in kandidata ter zahteva ustrezno dopolnitev prijave. Predlagano temo diplomskega dela s predvidenim mentorjem in morebitnim somentorjem preveri dekan ali pooblašceni prodekan, ki lahko prijavo teme v roku 5 dni vrne mentorju ali študentu v dopolnitev, ce se z njo ne strinja. Hkrati določi tudi rok, v katerem je potrebno vlogo dopolniti. Ce nima pripomb, v roku 5 delovnih dni izda sklep o diplomskem delu. (Priloga 4). Rok za izdelavo in oddajo diplomskega dela je 1 leto z možnostjo podaljšanja za 1 leto. Rok se navede v sklepu o diplomskem delu. V primeru, da študent iz utemeljenih razlogov ne odda diplomskega dela v času veljavnosti, lahko pred iztekom roka prosi za podaljšanje teme. (Pravilnik, 2008, 7. člen). Utemeljene razloge za podaljšanje teme diplomskega dela prouči mentor. Študent odda v referatu za študentske zadeve Prošnjo za podaljšanje teme diplomskega dela (Priloga 1- podaljšanje) s soglasjem mentorja in somentorja. Prošnjo za podaljšanje teme diplomskega dela preveri dekan ali pooblašceni prodekan. Ce nima pripomb, v roku 5 delovnih dni izda sklep o podaljšanju diplomskega dela. V primeru, da pride iz utemeljenih razlogov do spremembe teme, se sprememba opravi po enakem postopku kot prva prijava teme. S potrditvijo teme se zaključi prva faza nastajajočega diplomskega dela.
2.2 ŠTUDIJ VIROV
V prvi fazi smo v funkciji snovanja teme in izdelave dispozcije pozornost namenili iskanju in pregledovanju virov. V tej, drugi fazi, kakor tudi v naslednjih, tega sicer ne bomo povsem opustili, je pa teţišče odslej naprej na temeljitem študiju (gl. Cencič, 2002, str. 28-40; Kobeja, 2002, str. 26-27, 39, 49), ki traja skoraj vse do konca izdelave
13
diplomskega dela. Gre v bistvu za temeljito in kritično proučevanje literature, ki sloni na treh jezikovnih spretnostih, in sicer branju, izpisovanju in dokumentiranju. Poglejmo na kratko vsako posebej:
a) Najprej je na vrsti pregledno branje besedila (pregledamo naslovnico, kazalo, seznam literature, mnenje recenzentov, uvod), sledi selektivno (diagonalno) branje (iščemo in označujemo le določene informacije oziroma dele besedila, ki jih nameravamo sami proučiti) in nato aktivno, kritično branje (označeno besedilo natančno beremo /jezikovno-slogovno in strokovno zahtevnejše tudi večkrat/, ga obnavljamo, povezujemo in primerjamo z drugimi besedili ter vrednotimo).
b) Ker vsega prebranega ne moremo ohraniti v spominu, je sestavni del študija virov sprotno izpisovanje (lahko je dobesedno, torej citiranje ali nedobesedno, torej povzemanje). Obstaja več različnih načinov izpisovanja (npr. kopiranje, izpisovanje na kartico, list A4), izberemo tistega, ki nam osebno najbolj odgovarja in se ga nato dosledno drţimo.
c) Ne glede na izbran način izpisovanja pa velja, da izpisi oziroma prevzete misli sproti dokumentiramo, torej označimo njihovo poreklo oziroma identificiramo avtorja. Načinov (sistemov) dokumentiranja je več (gl. Kobeja, 2001, str. 47-52), in sicer:
- tradicionalno dokumentiranje (tj. dokumentiranje s pomočjo bibliografskih opomb na dnu strani pod črto ali na koncu dela); - vancouverski sistem, uveljavljen zlasti v medicini (tj. dokumentiranje s pomočjo sklicnih številk v oklepaju ob prevzeti misli); - harvardski sistem, danes najbolj uveljavljen sistem (tj. dokumentiranje s pomočjo priimka avtorja in letnice v oklepaju ob prevzeti misli), v okviru katerega so se razvili različni stili (npr. APA, MLA, čikaški slog). Slednjega, torej harvardski sistem (slog APA), prevzemamo tudi mi, je namreč najbolj razširjen (v druţboslovju, humanistiki, naravoslovju), jedrnat, dovolj informativen in ne prezahteven. Podrobno in sistematično ga opisujemo v okviru poglavja 2.5.2 Znanstveni aparat. S tem ko smo drugo fazo procesa nastajanja diplomskega dela opredelili kot Študij virov, ne mislimo, da se le-ta zaključi, ko pridemo k naslednji fazi. Dejansko traja do konca izdelave diplomskega dela, natančneje, vloga literature (obseg, globina poučevanja) je pogojena z vrsto diplomskega dela (Kobeja, 2002, str. 39-40). V primeru teoretičnega diplomskega dela, ki sloni na sekundarnem raziskovanju (gl. prav tam, str. 35), je proučevanje literature temeljno delo, medtem ko je pri empiričnem in praktičnem diplomskem delu, kjer je teţišče na empiričnem raziskovanju, in je torej temeljno delo proučevanje prakse in izvedba v njej, proučevanje literature predvsem v vlogi oblikovanja teoretičnega izhodišča lastnega empiričnega raziskovanja oziroma preizkusa v praksi, ki je običajno predstavljeno v prvem, teoretičnem delu empiričnega oziroma praktičnega diplomskega dela.
14
2.3 DOKONČNA OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA
Potem ko smo izbrali temo, raziskovalni problem okvirno opredelili, slednjič izdelali dispozicijo in temo prijavili ter proučili dovolj razpoloţljive literature, lahko raziskovalni problem bolj razčlenimo in ga bolj podrobno, natančno, tako po vsebinski kot metodološki plati, opredelimo. (Gl. Cencič, 2002, str. 40-45; Kobeja, 2002, str. 14-15, 26; Sagadin, 1993, str. 16-21.) Nivo vnaprejšnje vsebinske razčlenjenosti in metodološke določenosti je odvisen od vrste diplomskega dela, v primeru teoretičnega je seveda niţji kot pri izvedbi empiričnega in praktičnega diplomskega dela. V nadaljevanju jih zato predstavljamo ločeno: najprej bomo pozornost namenili teoretičnemu diplomskemu delu (gl. točko 2.3.1), nato empiričnemu (gl. točko 2.3.2) in na koncu praktičnemu diplomskemu delu (gl. točko 2.3.3).
2.3.1 Primer TEORETIČNEGA diplomskega dela
1 Vsebinska opredelitev Vsebinsko plat teoretičnega diplomskega dela dokončno opredelimo na nivoju namena oz. ciljev ter raziskovalnih hipotez. 1.1 Namen (cilji) Namen opredelimo v obliki širših raziskovalnih vprašanj ali, še pogosteje, v obliki splošnih delnih problemov oziroma vidikov, ki dobro predstavljajo teoretično proučevanje raziskovalnega problema v celoti.
Primer: V primeru diplomskega dela z naslovom Elitno zasebno šolstvo znotraj angleškega šolskega sistema2 bi raziskovalni problem proučili na primer z naslednjih vidikov:
 Tradicionalni angleški šolski sistem.
 Zasebni angleški šolski sistem.
 Elitnost angleških zasebnih šol.
1.2 Raziskovalne hipoteze Oţjih, specifičnih raziskovalnih vprašanj običajno pri teoretičnih diplomskih delih (za razliko od empiričnih) ne postavljamo, ampak splošne raziskovalne hipoteze, ki so v bistvu naši vnaprejšnji domnevni odgovori na zastavljena širša raziskovalna vprašanja oziroma splošne delne probleme (gl. Namen). Primer:
 Zasebno šolstvo se širi z upadanjem kakovosti drţavnih šol.
 Elitne zasebne šole s svojo razredno pogojenostjo ohranjajo in krepijo druţbeno razslojevanje.
2 Naslov in nekaj sestavin smo prevzeli iz diplomske seminarske naloge: Ljubojević, B. (2002). Elitno zasebno šolstvo znotraj angleškega šolskega sistema. Diplomska seminarska naloga, Maribor: Pedagoška fakulteta.
15
Teh splošnih raziskovalnih hipotez seveda ne preverjamo empirično ampak teoretično (miselno, logično), in to, kakor narekujejo izbrane metode teoretičnega raziskovanja.
2 Metodološka opredelitev
Metodološko plat teoretičnega diplomskega dela predstavljajo raziskovalne metode in uporabljeni viri.
2.1 Raziskovalne metode
V primeru teoretičnega raziskovalnega dela opredeljujemo splošno teoretične (miselne, logične) metode (gl. Muţič, 1986, str. 62-66; Šešić, 1974, str. 69-100; Zelenika, 2000, str. 310-408). Za potrebe izdelave diplomskih del navajamo na tem mestu nekaj najpogostejših:
a) Deskriptivna metoda: proučevanje na nivoju opisovanja dejstev, odnosov, procesov brez vzročnega razlaganja.
b) Komparativna metoda: proučevanje na nivoju primerjanja dejstev, odnosov, procesov z namenom odkrivanja podobnosti in razlik.
c) Zgodovinska metoda: proučevanje bliţnje, daljne preteklosti na nivoju opisovanja in vzročnega razlaganja.
d) Metoda klasifikacije: proučevanje na nivoju določanja poloţaja nekega pojma v sistemu pojmov.
e) Metoda analize in sinteze: na eni strani proučevanje na nivoju razčlenjevanja sestavljenih pojavov, sodb, zaključkov na njihove sestavne dele in obravnava posameznih delov glede na druge oziroma celoto (analiza) ter na drugi strani na nivoju zdruţevanja enostavnih miselnih sestavin (npr. pojmov, sodb) v sestavljene oziroma enkratne celote vzajemno povezanih delov (sinteza).
f) Metoda abstrakcije in konkretizacije: na eni strani proučevanje z odmišljanjem bodisi občih ali posebnih nebistvenih sestavin določenega predmeta, pojava ali procesa z namenom, da bi zajeli njihove bistvene lastnosti (abstrakcija), ter na druge na nivoju pribliţevanja realnemu, konkretnemu z determinacijo občega s posebnimi določili (konkretizacija).
g) Metoda generalizacije in specializacije: na eni strani proučevanje na nivoju posploševanja, sklepanja od posameznega na splošno, dvigovanja pojmov niţjega reda na višji (generalizacija) ter na drugi na nivoju oblikovanja specifičnih pojmov, sklepanja od občega na posamično (specializacija).
V teoretičnem diplomskem delu običajno uporabljamo sočasno več metod; v kolikor je teţišče na deskriptivnem raziskovalnem pristopu, je pogostejša npr. metoda deskripcije, klasifikacije; če pa na eksplikativnem, bo v ospredju raba npr. metod analize – sinteze, abstrakcije – konkretizacije, generalizacije – specializacije.
2.2 Uporabljani viri
Opredelimo vrsto uporabljenih virov glede na izvirnost njihove vsebine. Danes je uveljavljena (gl. Zelenika, 2000, str. 181-183) naslednja delitev virov:
a) primarni viri: vsebujejo nova, izvirna spoznanja ali novo izvirno razlago sicer ţe znanih spoznanj - v to skupino sodijo knjige, članki v strokovnih in znanstvenih revijah, zborniki, magistrska dela, doktorske disertacije;
16
b) sekundarni viri: vsebujejo informacije iz primarnih virov, v to skupino sodijo učbeniki, priročniki, enciklopedije, slovarji;
c) terciarni viri: vsebujejo informacije iz primarnih in sekundarnih virov, to so npr. bibliografije, knjiţni katalogi, kazala.
Tovrstna diferenciacija virov je zelo pomembna, saj določa kakovost diplomskega dela z vidika natančnosti in starosti informacij. V diplomskem delu, če je le mogoče, uporabljamo primarne vire, saj so objavljeni prej in ne vsebujejo sprememb (pa tudi morebitnih napak prenosa), ki jih vsebujejo sekundarni viri (Kobeja, 2002, str. 40).
2.3.2 Primer EMPIRIČNEGA diplomskega dela
1 Vsebinska opredelitev Vsebinsko plat empiričnega diplomskega dela dokončno opredelimo na nivoju namena oz. ciljev, raziskovalnih vprašanj, raziskovalnih hipotez ter spremenljivk. 1.1 Namen (cilji) Namen opredelimo v obliki širših raziskovalnih vprašanj ali splošnih delnih problemov oziroma vidikov, ki v celoti predstavljajo empirično proučevanje raziskovalnega problema.
Primer: Če bi bila tema diplomskega dela Mladi in internet3, bi raziskovalni problem proučili na primer z naslednjih vidikov:
 Razširjenost uporabe interneta pri mladostnikih.
 Simptomi zasvojenosti z internetom in s samovrednotenjem.
 Vloga spola, starosti dijakov pri razvoju simptomov zasvojenosti.
1.2 Raziskovalna vprašanja
Širša raziskovalna vprašanja oziroma širše delne probleme razčlenimo na ožja, specifična vprašanja, običajno dveh nivojev:
a) Specifična deskriptivna vprašanja so vprašanja opisa stanja pojava, osebe, okoliščine.
Primer:
 Kakšna je stopnja zasvojenosti z internetom?
 Katere moţnosti uporabe interneta so med dijaki najbolj priljubljene?
b) Specifična eksplikativna vprašanja so vprašanja o odvisnih zvezah in razlikah.
Primer:
 Ali obstaja zveza med samovrednotenjem dijakov in zasvojenostjo z internetom?
 Ali obstaja razlika v stopnji zasvojenosti z internetom glede na spol dijaka?
3 Izbira teme in nekaterih sestavin tega primera izhaja iz članka: Jeriček, H. (2001). Mladostnikovo samovrednotenje in znamenja zasvojenosti z internetom. Sodobna pedagogika, 52 (4), str. 128-145.
17
1.3 Raziskovalne hipoteze
Hipoteze pri empiričnem raziskovanju so ponavadi domnevni vnaprejšnji odgovori na eksplikavitna vprašanja, torej vprašanja o odvisnih zvezah in razlikah. Za širša raziskovalna vprašanja (splošne delne probleme) postavljamo splošne hipoteze, za oţja, specifična pa specifične hipoteze. V diplomskem delu so lahko navedene splošne hipoteze, ki so razčlenjene na specifične, ali pa samo specifične hipoteze. Sledenje, torej specifične hipoteze, so lahko izraţene implicitno ali eksplicitno:
a) Implicitno izraţene hipoteze so hipoteze v obliki eksplikativnih vprašanj, torej vprašanj o odvisnih zvezah in razlikah.
Primer:
 Ali obstaja zveza med samovrednotenjem in zasvojenostjo dijakov z internetom?
 Ali obstaja razlika v stopnji zasvojenosti z internetom glede na spol dijakov?
b) Eksplicitno izraţene hipoteze so domnevni odgovori (trdilne povedi) o obstoju in o smeri zveze oziroma razlike.
Primer:
 Predpostavljamo, da obstaja zveza med samovrednotenjem in zasvojenostjo z internetom, in sicer tisti, ki se više vrednotijo, kaţejo manj znakov zasvojenosti.
 Predpostavljamo višjo stopnjo zasvojenosti z internetom pri fantih.
Ali bomo raziskovalne hipoteze izrazili implicitno ali eksplicitno, je odvisno od našega vnaprejšnjega poznavanja problema. V kolikor ne moremo dovolj utemeljeno domnevati (na osnovi dosedanjih znanstvenih spoznanj in izkušenj), kakšna bo smer odvisne zveze ali razlike, ostanemo pri implicitno izraţeni hipotezi, torej pri eksplikativnem raziskovalnem vprašanju, ki implicira samo obstoj odvisne zveze ali razlike, ne pa smeri. Ne glede na to ali so hipoteze implicitno ali eksplicitno izraţene, pa velja, da jih empirično (v praksi) preverjamo (specifične neposredno, splošne običajno posredno) in, če je le mogoče (če to dopušča izbira vzorca in spremenljivk), tudi preizkušamo s pomočjo statističnih (parametričnih, neparametričnih) preizkusov. 1.4 Spremenljivke (variable) Pri določanju spremenljivk izhajamo iz postavljenih raziskovalnih vprašanj. Pri tem nam enostavna, specifična deskriptivna vprašanja prinašajo podatke za eno spremenljivko, specifična eksplikativna za dve (gl. primer pri točki 1.2), med katerima je običajno ena v vlogi neodvisne in druga odvisne, lahko pa gre tudi za zvezo med dvema neodvisnima spremenljivkama. Spremenljivke izrazimo s posameznimi pojmi, sintagmami ali povedmi (običajno trdilnimi), ki nazorno in natančno kaţejo opazovan pojav. Dober pregled nad obsegom in globino proučevanja raziskovalnega problema dobimo, če izdelamo seznam (oštevilčenih) spremenljivk ter preglednico odvisnih zvez med spremenljivkami, kakor ponazarjata naslednja primera:
a) Seznam spremenljivk
Primer:
18
1. Spol dijakov.
2. Stopnja samovrednotenja dijakov.
3. Stopnja zasvojenosti dijakov z internetom.
b) Preglednica: Pregled odvisnih zvez med spremenljivkami
Primer:
Zaporedna številka raz.vprašanja/hipoteze
Neodvisne spremenljivke
Odvisne spremenljivke
1.1 1.2 2.1 . . .
1 2 …
2, 3 3 …
2 Metodološka opredelitev Metodološko plat empiričnega diplomskega dela predstavljajo raziskovalne metode, raziskovalni vzorec, postopki zbiranja podatkov in postopki obdelave podatkov.
2.1 Raziskovalne metode Uveljavljena je klasifikacija metod empiričnega raziskovanja po gnoseološkem in akcijsko manipulativnem kriteriju (Sagadin, 1993, str. 12). Glede na to razlikujemo tri metode:
a) Deskriptivna metoda: proučevanje na nivoju opisovanja stanja oziroma iskanja odgovorov na vprašanja, kakšno je nekaj, torej brez vzročnega razlaganja.
b) Kavzalna-neeksperimentalna metoda: proučevanje na nivoju vzročnega razlaganja oziroma iskanje odgovorov na vprašanje zakaj, pri čemer torej vzročna razlaga temelji na empiričnem preverjanju odvisnih zvez med pojavi.
c) Eksperimentalna metoda: proučevanje na nivoju vzročnega razlaganja učinkov namernega vnašanja enega ali več eksperimentalnih dejavnikov v raziskovalno okoliščino.
V skladu z navedeno klasifikacijo je vsaka empirična raziskava na deskriptivnem nivoju, ne pa nujno na kavzalnem (eksplikativnem), razen eksperimentalne. V okviru empiričnih diplomskih del je največ raziskav izvedenih hkrati z uporabo deskriptivne in kavzalne neeksperimentalne metode. 2.2 Raziskovalni vzorec Empirične raziskave diplomskih del potekajo na vzorcih in ne na celotni populaciji (statistični mnoţici). Zajete vzorce opredelimo z vidika vrste in števila enot, kraja, časa in načina vzorčenja. Glede na to razlikujemo naslednje vzorce (gl. Cencič, 2002, str. 100-102; Flere, 2000, str. 77-80):
a) Vzorci iz konkretne populacije (opredeljene stvarno, krajevno, časovno)
 slučajnostni (enostavni, stratificirani, skupinski, večstopenjski)
19
 neslučajnostni (priloţnostni, namenski, sistematični).
b) Vzorci iz hipotetične populacije (umišljene, neomejene):
 enostavni slučajnostni vzorci (to je v celoti vzeta skupina enot – oseb, ki predstavlja samo sebe oziroma hipotetično populacijo, torej populacijo, ki bi obsegala tudi prihodnje generacije in bi se glede raziskovalnega pojava ujemala z dejansko skupino, na kateri raziskujemo.
2.3 Postopki zbiranja podatkov Podatke zbiramo z različnimi postopki (tehnikami) in njim prilegajočimi inštrumenti (gl. Cencič, 2002, str. 47-58; Flere, 2000, str. 80-95, 122-133; Sagadin, 1993, str. 28-231, Vogrinc, 2008, str. 81 – 142). Danes je uveljavljena razdelitev postopkov oziroma raziskovalnih tehnik v dve osnovni skupini: 1) Kvantitativne tehnike Standardizirane (strukturirane, vezane) tehnike, katerih instrumenti prinašajo kvantitativne podatke, torej podatke primerne za kvantitativno (statistično) obdelavo in statistično indukcijo, sem sodijo:
 anketa (z anketnim vprašalnikom, sestavljenim iz vprašanj zaprtega tipa)
 standardizirani intervju ali ustna anketa (z anketnim vprašalnikom, sestavljenim preteţno iz vprašanj zaprtega tipa)
 strukturirano (sistematično, načrtno) opazovanje (z vezanimi protokoli)
 ocenjevalne lestvice
 lestvice stališč (npr. Likertovega tipa)
 preizkusi (testi) znanja
 analiza dokumentov (kvantitativna analiza vsebine, zasnovana na vnaprej določenih enotah analize).
2) Kvalitativne tehnike Nestandardizirane (nestrukturirane, nevezane) tehnike, katerih inštrumenti prinašajo kvalitativne podatke, torej podatke, primerne za kvalitativno obdelavo, sem sodijo:
 anketa (z anketnim vprašalnikom, sestavljenim iz vprašanj odprtega tipa)
 nestandardizirani intervju (sprotno oblikovanje vprašanj odprtega tipa)
 nestrukturirano (nenačrtno) opazovanje (nevezani protokoli)
 analiza dokumentov (kvalitativna/fenomenološka analiza vsebine v funkciji ugotavljanja pomena, smisla sporočila).
Inštrumente, ki jih potrebujemo, moramo največkrat izdelati (v skladu s cilji raziskave) kar sami, lahko pa uporabimo ţe obstoječe (v izvirni ali prirejeni obliki) ter preizkušene, pri čemer moramo navesti njihov izvor. Ne glede na vrsto raziskovalne tehnike in izvor instrumentov pa moramo natančno definirati naslednje značilnosti: a) Organizacija zbiranja podatkov (kdaj, kje, kako poteka sondaţna in definitivna uporaba instrumentov) b) Vsebinsko-metodološke značilnosti uporabljenih instrumentov:
20
 vsebinsko-formalne značilnosti (vrste vprašanj, nalog, njihova razporeditev)
 merske karakteristike (veljavnost, zanesljivost, objektivnost).
2.4 Postopki obdelave podatkov
Glede na vrsto spremenljivk (atributivne, numerične) oziroma obliko podatkov (besedno, številčno izraţeni) razlikujemo dve osnovni vrsti obdelave podatkov:
1) Kvantitativna obdelava
Je obdelava kvantitativnih (kolikostnih), številčnih (tudi besednih, tranformiranih v številčne) podatkov, pridobljenih s kvantitativnimi postopki (gl. točko 2.3, pod a). Za kvantitativno obdelavo obstaja vrsta različnih statističnih metod. (Gl. npr.: Petz, 2002; Sagadin, 2003), ki jih delimo po določenih kriterijih.
1. Glede na teţnjo po posploševanju obstaja:
a) DESKRIPTIVNA STATISTIKA – metode analize brez teţnje po posploševanju čez obseg zbranih podatkov, sem uvrščamo:
 frekvenčne distribucije (grafični, tabelarični prikazi)
 srednje vrednosti (npr. aritmetična sredina, mediana, modus)
 mere variacije (npr. standardni odklon, koeficient variacije)
 mere korelacije (npr. Pearsonov, Spearmanov koeficient korelacije)
b) INFERENČNA STATISTIKA – metode sklepanja iz vzorca na populacijo, to so:
 parametrični statistični preizkusi (npr. t-preizkus, analiza variance)
 neparametrični statistični preizkusi (npr. 2-preizkus, Mann-Whitnerjev U-preizkus, Wilcoxonov preizkus)
2. Glede na število spremenljivk obstaja:
a) UNIVARIATNA ANALIZA – metode analize ene spremenljivke:
 frekvenčne distribucije (grafični, tabelarični prikazi)
 osnovna opisna statistika (npr. srednje vrednosti, mere variacije)
 neparametrični statistični preizkusi (npr. 2 -preizkus)
b) BIVARIATNA ANALIZA – metode analize dveh spremenljivk:
 analiza razlik (npr. t-preizkus, 2-preizkus)
 analiza povezanosti (npr. Pearsonov, Spearmanov koeficient korelacije)
c) MULTIVARIATNA ANALIZA – metoda analize večih spremenljivk hkrati:
 faktorska analiza
 multivariatna analiza variance.
Ali bomo podatke obdelali na nivoju deskriptivne ali inferenčne statistike in pri tem analizirali eno, dve ali več spremenljivk, je odvisno od vrste predhodnih opredelitev, in sicer namena naše raziskave (ali gre za proučevanje posameznih pojavov, povezanosti ali razlik), vrste podatkov oziroma spremenljivk (atributivne, numerične) ter velikosti, vrste in števila vzorcev (veliki/mali, odvisni/neodvisni, eden/več).
21
Izboru statističnih metod sledi kvantitativna obdelava. Ta je lahko ročna, je pa seveda bolj ekonomično in racionalno, če podatke obdelamo računalniško, in sicer z enim od statističnih programov. Danes je zelo razširjena uporaba enega najstarejših paketov SPSS (Statistical Package for the Social Sciences). Odlikuje se po precejšnjem obsegu tako enostavnih kot najbolj kompleksnih statističnih metod in kot tak ţe dolgo velja za paket, ki ni zgolj namenjen, kakor kaţejo kratice, za statistične analize v druţbenih znanostih (gl. Ambroţič, 2000; Koţuh, 2000). Opozoriti pa moramo, da gre za statistični paket, ki sicer res ne predpostavlja veliko računalniškega znanja, zato pa dobro poznavanje in razumevanje statističnih metod, sicer lahko pride do napak ţe pri njihovem izboru in nadalje pri branju računalniških izpisov ter slednjič prikazovanju in interpretaciji rezultatov.
2) Kvalitativna obdelava
To je obdelava kvalitativnih, običajno besedno izraţenih podatkov, ki smo jih pridobili s kvalitativnimi postopki (gl. točko 2.3 pod b). Poznane so štiri oblike analiziranja besednega gradiva (Vogrinc, 2008, str, 57 – 70):
 kvantitativna vsebinska analiza,
 semiotična analiza,
 hermenevtična analiza,
 kvalitativna vsebinska analiza.
Dve, in sicer kvantitativno in kvalitativno vsebinsko analizo, ki sta v pedagoški praksi bolj uveljavljeni, v nadaljevanju podrobneje predstavljamo. a) KVANTITATIVNA VSEBINSKA ANALIZA Uporablja se predvsem v kvantitativnem raziskovanju in poteka po naslednjih fazah: 1. Transkribiranje gradiva. 2. Kategorizacija in signiranje gradiva (običajno po vnaprej izdelanem seznamu kategorij). 3. Določanje frekvenc kategorij. 4. Razvrščanje kategorij po pogostosti v ranţirno vrsto. 5. Interpretacija tabelarično prikazane rešitve. b) KVALITATIVNA VSEBINSKA ANALIZA Uporablja se v kvalitativnem raziskovanju in se odvija po, ne sicer ostro razmejenih, fazah (Mesec, 1993, str. 101-128): 1. Urejanje gradiva (transkribiranje, parafriziranje, povzemanje). 2. Določanje enot kodiranja (razčlenitev gradiva na sestavne dele, npr. besede, povedi, odstavke). 3. Pripisovanje pojmov (sorodnim empiričnim postavkam pripišemo enak pojem) in kategorij (sorodne pojme zdruţujemo v kategorije) ter vzpostavljanje odnosov znotraj kategorij (t. i. osno kodiranje). 4. Izbor in definiranje relevantnih pojmov in kategorij (izbor v skladu z namenom ter opredelitev njihovega pomena). 5. Vzpostavljanje odnosov med kategorijami (primerjanje kategorij, njihovo časovno in vzročno-posledično razporejanje (t. i. odnosno kodiranje). 6. Formuliranje teorij (opis in razlaganje dobljene klasifikacije). Ob tem moramo opozoriti, da opisani postopek ni obči algoritem strukturiranja gradiva, njegova uporaba je prilagodljiva glede na zbrano, pogosto bogato in raznoliko nestrukturirano gradivo.
22
V kolikor kvantitativno in kvalitativno vsebinsko analizo primerjamo, velja, da je temeljna razlika med njima v tem, da je pri kvalitativni za razliko od kvantitativne cilj kategoriziranja izpeljava teoretičnih razlag, ne pa, kakor je to značilno za kvantitativno analizo, določanje frekvenc kategorij (Vogrinc, 2008, str. 61). Priznati moramo, da je prikazano ročno analiziranje kvalitativnih podatkov, zlasti če je podatkov veliko (kakor je tudi običajno), miselno naporno in dolgotrajno. Pogosto prve rešitve niso najboljše, potrebni so ponovni pregledi, dopolnitve in korekcije. Iz tega razloga se tudi v okviru kvalitativnega raziskovanja vse bolj uveljavlja računalniška obdelava (gl. Robson, 2002, str. 455-499; Vogrinc, 2008, str. 77 -80). Eden izmed najbolj znanih prvih programov je NUD*IST (Non-numerical, Unstructured Data Indexing, Searching and Theorizing). Danes pa je na voljo vrsta različnih računalniških programov, in sicer tako splošno računalniških kot tudi specifičnih, namenjenih kvalitativni analizi gradiva.
2.3.3 Primer PRAKTIČNEGA diplomskega dela
1 Vsebinska opredelitev Vsebinsko plat praktičnega diplomskega dela dokončno opredelimo na nivoju namena oz. ciljev, raziskovalnih vprašanj, moţnih spremenljivk ter praktično izvedbenih izhodišč. 1.1 Namen (cilji) Namen opredelimo v obliki širših raziskovalnih vprašanj ali, še pogosteje, v obliki splošnih delnih problemov oziroma vidikov, ki dobro predstavljajo praktično proučevanje problema v celoti.
Primer: V primeru diplomskega dela z naslovom Didaktični pristopi k nadarjenim pri zgodnjem poučevanju naravoslovja4 bi raziskovalni problem proučili na primer z naslednjih vidikov:
 Didaktični pristopi, ki zadovoljijo potrebe nadarjenih.
 Značilnosti nadarjenih glede na zaznavanje učiteljev.
 Predlogi za delo z nadarjenimi učenci pri zgodnjem poučevanju naravoslovja in njihova izvedba v praksi.
1.2 Raziskovalna vprašanja in hipoteze
Pri praktičnih diplomskih delih lahko poseţemo po elementih teoretičnega ali empiričnega diplomskega dela. Tako ni nujno, da zastavimo raziskovalna vprašanja, ampak samo splošne raziskovalne hipoteze, ki so, podobno kot pri teoretičnem diplomskem delu, v bistvu vnaprejšnji domnevni odgovori na zastavljena širša, raziskovalna vprašanja. Primer:
 Učitelji v devetletni osnovni šoli pri delu z nadarjenimi v okviru pouka začetnega naravoslovja delajo veliko napak.
4 Naslov in nekaj sestavin smo prevzeli iz diplomskega dela: Nasevski, A. (2003). Didaktični pristopi k nadarjenim pri zgodnjem poučevanju naravoslovja. Diplomsko delo, Maribor: Pedagoška fakulteta.
23
V kolikor pa praktično diplomsko delo temelji na empiričnih izsledkih, moramo v tem kontekstu upoštevati sistematiko, ki je značilna za empirična diplomska dela (gl. točko 2.3.2 od 1.2. do 1.4.) Primer:
 Ali učiteljem uspe v okviru poučevanja zgodnjega naravoslovja zadovoljiti potrebe nadarjenih?
 Ali obstajajo razlike med učitelji glede na obliko teţav pri delu z nadarjenimi pri zgodnjem naravoslovju in glede na njihove delovne izkušnje?
2 Metodološka opredelitev Pri praktičnem diplomskem delu lahko poseţemo v metodološkem delu diplomskega dela po klasifikaciji, ki je značilna tako za teoretično (gl. točko 2.3.2) kot za empirično diplomsko delo (gl. točko 2.3.2), kar je seveda odvisno od ustrezno nastavljenega praktičnega nadaljevanja. * * * Na tem mestu zaključujemo opis tretje faze raziskovalnega procesa, torej faze, 2.3 DOKONČNA OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA, v okviru katere raziskovalni problem bodisi teoretičnega, empiričnega ali praktičnega diplomskega dela dokončno, čim bolj operativno vsebinsko in metodološko opredelimo. Na tej osnovi preidemo nato k naslednji, četrti fazi.
2.4 IZVEDBA RAZISKAVE
Kakor smo raziskovalni problem v okviru tretje faze dokončno opredelili, sledi realizacija. V primeru TEORETIČNEGA DIPLOMSKEGA DELA je to nadaljnji študij virov, torej teoretično (sekundarno) raziskovanje. V primeru EMPIRIČNEGA DIPLOMSKEGA DELA pa gre za empirično raziskovanje, to je zbiranje in obdelava podatkov ter interpretacija rezultatov. V primeru PRAKTIČNEGA DIPLOMSKEGA DELA se raziskovalni izsledki, pridobljeni, zbrani in obdelani na teoretični ali empirični način, poskušajo prikazati v novi, izvirnejši obliki v realnem šolskem delovnem okolju. Pri praktičnem delu se izvedba raziskave nadgradi s poudarkom na praksi. Seveda pa pri tem ne bo šlo za togo upoštevanje vnaprejšnjih vsebinsko-metodoloških določil, ampak za smiselne dopolnitve in spremembe, pogojene z nepredvidljivimi okoliščinami.
24
2.5 PISANJE POROČILA
Po kakovostno izvedenih (z optimalnim individualnim trudom in odgovornostjo) dosedanjih fazah raziskovanja sledi za raziskovalca, študenta diplomanta, domnevno najteţje in najodgovornejše delo, to je pisanje poročila (Zelenika, 2000, str. 525), v našem primer torej teoretičnega, empiričnega ter praktičnega diplomskega dela, ki običajno nastaja v treh fazah (gl. in prim. Zelenika, 2000, str. 525-526; Ţiţmond, 1998, str. 19):
1. Študent piše osnutek diplomskega dela (koncept, ogrodje, ki mu dodaja vsebino).
2. Po določeni časovni distanci (»inkubaciji«) lahko študent bolj objektivno in kritično pristopi k prebiranju in korekciji (strokovni, pravopisni, tehnični) svojega dela; odpravi napake in pomanjkljivosti, vnese potrebne spremembe in dopolnitve ter pripravi čistopis.
3. Študent izdelan čistopis preda mentorju v pregled. Mentorjeve pripombe in priporočila študent upošteva. Ko mentor izrazi prepričanje, da je diplomsko delo korektno izdelano, študent zaključi s pisanjem.
Sledi prikaz temeljnih jezikovno-slogovnih značilnosti diplomskega dela, po katerih se kot strokovno besedilo razlikuje (mora razlikovati) od drugih, leposlovnih besedil, to so:
- strokovni slog pisanja (gl. točko 2.5.1)
- znanstveni aparat (gl. točko 2.5.2)
- določena struktura (gl. točko 2.5.3).
Vsako v nadaljevanju podrobno predstavljamo.
2.5.1 Strokovni slog
Ker je diplomsko delo pisno strokovno delo, v katerem predstavljamo strokovna spoznanja, moramo uporabljati strokovni (znanstveni) slog pisanja (gl. Bajt, 1994, str. 22-26; Hladnik, 2002, str. 183-240; Juţnič, 1992, str. 177-206; Kobeja, 2001, str. 5-12, 2002, str. 92-96; Zelenika, 2000, str. 531-536). Poglejmo njegove značilnosti:
a) Jasnost; natančnost, nevtralnost Strokovno besedilo »mora biti skrajno zvest izraz predmeta, o katerem govori« (Bajt, 1994, str. 22). Obstajati mora torej optimalna skladnost med predmeti, pojavi objektivne stvarnosti in njim pripadajočimi jezikovnimi izrazi. To je mogoče doseči z naslednjimi jezikovnimi sredstvi:
 enopomensko, pomensko nepreneseno izraţanje (izogibanje metafor, metonimij, alegorij, personifikacij);
 raba slogovno nezaznamovanih (nevtralnih), torej ne čustveno obarvanih (npr. ljubkovalnih, slabšalnih, ironičnih) izrazov;
 raba slovenskih strokovnih izrazov (če le obstajajo) in ne tujk;
 raba prve osebe mnoţine
25
 dovoljena raba trpnika (pasivna oblika glagola) kot enega od »pomembnih sredstev zahtevane nevtralnosti« (Hladnik, 2002, str. 184), prednost pa ima aktivna oblika;
 argumentiranje osebnih trditev s spoznanji drugih avtorjev, z rezultati lastne raziskave ali z logičnim sklepanjem; nepreverjene subjektivne sodbe ne sodijo v strokovno besedilo.
b) Kratkost, jedrnatost, zgoščenost
Pri vsakem, še zlasti pa pri strokovnem pisanju velja slediti načelu ekonomičnosti (gospodarnosti), ki narekuje »čim manj besed, tem več informacij« (Bajt, 1994, str. 23). Iz tega izhajajo naslednje ubeseditvene zahteve:
 oblikovanje kratkih stavkov;
 oblikovanje kratkih povzetkov vsebine, zlasti v primerih daljših delov besedila (poglavij, podpoglavij);
 ubeseditev brez rabe tavtologij (istorečje) in pleonazmov (besedno preobilje);
 raba strokovnih izrazov namesto stavčnih opisov;
 več samostalniškega kot glagolskega izraţanja.
c) Sistematičnost, preglednost, razumljivost Da lahko bralec razbere in dojema bistvo strokovnega besedila hitro, brez večkratnega branja, so potrebni naslednji pogoji:
 logična povezanost stavkov, odstavkov, podpoglavij, poglavij (koherentnost);
 postopno prodiranje v problem, brez skokov naprej ali nazaj;
 logična razdelitev besedila na manjše dele (odstavke, podpoglavja, poglavja), opremljene z natančnimi naslovi in grafičnimi ločili (številke, črke, druga odstavčna znamenja);
 postavljanje obrobnih, postranskih informacij v opombe;
 racionalna (preudarna, smotrna) raba preglednic, grafov, shem, zemljevidov, slik;
 izogibanje pogosti rabi kratic, okrajšav, zlasti splošno manj znanih;
 slovnična in pravopisna ustreznost (napake lahko namreč zniţujejo razumevanje), kakor jo narekuje slovenski pravopis (gl. Slovenski pravopis, 2001; besedilo naj pregleda tudi lektor).
d) Raznolikost, živost Zahteva po enopomenskem, kratkem in razumljivem upovedovanju ni zahteva po monotoniji. Tudi za strokovna besedila velja, da je jezikovna raznolikost in ţivost ena izmed njihovih slogovnih odlik. Res je, da smo pri strokovnem pisanju vezani na vrsto pravil, ki to omejujejo. Nekaj moţnosti za oblikovanje bogatega, dinamičnega in s tem privlačnega strokovnega besedila pa vendarle obstaja, na primer:
 kombiniranje krajših in daljših povedi ter enostavnih in večstavčnih prirednih in podrednih povedi;
 neobičajni vrsti red besed, a ne za ceno manjše razumljivosti;
 izogibanje rabe enakih glagolov, samostalnikov ali kar stavkov v celoti za opise sicer ponavljajočih se dejstev (kot so na primer rezultati empiričnega preverjanja različnih raziskovalnih hipotez).
26
2.5.2 Znanstveni aparat
Najpomembnejša značilnost oziroma kar maksima strokovnega pisanja je uporaba znanstvenega aparata (gl. Juţnič, 1992, str. 162-176; Kobeja, 2001, 2002, str. 85-89), ki zajema prevzemanje (citiranje, parafraziranje, povzemanje), dokumentiranje spoznanj drugih avtorjev in rabo opomb. Pisanje strokovnih besedil ni le ubesedovanje naših lastnih misli, ampak vedno tudi misli drugih avtorjev, saj se tako obstoječe znanje, v skladu s stalno spreminjajočo se stvarnostjo, dograjuje, dobiva novo kakovost in se razvija znanost. Seveda pa pripada avtorjem uporabljenih del pravica do priznanja njihovega avtorstva. V kolikor tega ne storimo, si torej prilastimo njihove stvaritve in zagrešimo etični prekršek (plagiat).
Obstaja več uveljavljenih mednarodnih standardov (stilov, sistemov) pisanja strokovnih besedil. Eden izmed teh je APA standard (Publication Manual of the American Psychological Association, 2002), ki ga, kakor smo ţe zapisali (gl. točko 2.2), prevzemamo tudi mi, saj velja danes v svetu za enega izmed najbolj pogosto uporabljenih sistemov (Ambroţič in Hudobivnik, 2001) tako v druţboslovju kot naravoslovju (Dokucumenting Internet Sources, b.d.)5 V skladu s tem, torej APA standardom, in s pravili slovenskega pravopisa (Slovenski pravopis, 2001) bomo v nadaljevanju predstavili tri osnovna področja uporabe znanstvenega aparata, to je:
- prevzemanje (gl. točko 2.5.2.1),
- dokumentiranje (gl. točko 2.5.2.2),
- raba opomb (gl. točko 2.5.2.3).
2.5.2.1 Prevzemanje
Misli drugih avtorjev lahko prevzemamo dobesedno ali nedobesedno.
a) Dobesedno prevzemanje
Dobesednemu prevzemanju najbolj pogosto rečemo citiranje ali navajanje in dobesednemu prevzemku (vloţku) citat ali navedek. Ima pa izraz citirati dvojni pomen, natančneje, njegov glavni pomen oziroma funkcija je »dobesedno navesti tuje besedilo« (SSKJ6, 2000, str. 8 Cool

in podrejeni pomen oziroma funkcija je »navesti vir: citrirati uporabljeno literaturo« (prav tam). V praksi strokovnega pisanja ga uporabljamo z obema pomenoma, torej kot dobesedno navajanje tujega besedila ali navajanje virov (med besedilom). Citiramo relevantne definicije, dovršeno izraţene tuje misli ali ugotovitve, katerih sporočilna vloga (npr. informacijska, motivacijska, estetska) bi se z našimi posegi (npr. z razširjanjem, krčenjem) zmanjšala, ne citiramo pa podatkov, ki predstavljajo našo osnovno splošno izobrazbo (Kobeja, 2002, str. 86).
5 S te pa ne mislimo, da bi ga morali uporabljati vsi uporabniki tega priročnika. Pomembno je, da je naše strokovno pisanje dosledno v skladu s standardom, ki je uveljavljen na posameznem znanstvenem področju. 6 Kratica za Slovar slovenskega knjižnega jezika
27
b) Nedobesedno prevzemanje
Nedobesedno prevzemanje je izraţanje tujih misli z našimi. Običajno rečemo temu kar povzemanje in nedobesednemu prevzemku povzetek. Če pa upoštevamo globino in obseg prevzetih informacij, ločimo dva nivoja nedobesednega prevzemanja: - parafraziranje kot glagolnik od parafrazirati: »nanovo, drugače predstavljati ali razlagati ţe znano temo« (SSKJ, 2000, str. 818) in - povzemanje kot glagolnik od povzemati: »na kratko navesti, podati glavne, bistvene misli sporočila« (prav tam, str. 958). Gre torej za to, da je pri parafrazi celotna izvirna vsebina predstavljena na drugačen (naš) način (bolj strnjene ali razširjeno), pri povzetku pa zgoščeno izrazimo le bistvo prevzetega sporočila, torej je parafraza po informacijski vrednosti bliţja izvornemu besedilu kot povzetek, ki strnjeno predstavlja le njegovo bistvo.  Pravila prevzemanja Za korektno prevzemanje, torej citiranje, parafraziranje in povzemanje obstajajo določena pravila (gl. Publication Manual of the American Psychological Association, 2002, str. 117-122; Slovenski pravopis, 2001, str. 1-6 Cool

. V nadaljevanju predstavljamo nekaj ključnih:
(1) Razvidno mora biti avtorstvo vsakega prevzemka (citata, povzetka).
(2) Citat mora biti vizualno dobro ločen od ostalega besedila, in sicer:
 Kratki, t. i. vrinjeni citat (manj kot 40 besed) ločimo z dvojnimi narekovaji.
 Daljši, t. i. samostojni citat (nad 40 besed) ne označimo z narekovaji, ampak ga po dvopičju na koncu zadnje vrstice damo v samostojni odstavek, ki je od ostalega besedila ločen spredaj in zadaj z večjim presledkom ter z zamikom (npr. pet mest) levega in desnega roba proti sredini.
 Citat v citatu ločimo, da dvojnim narekovajem (za citirano besedilo) sledijo enojni (za citat v citiranem besedilu).
(3) Dopustni so naslednji posegi v citat:
 Izpusti iz citata (elipse): Izpusti znotraj stavka označimo s tremi zaporednimi pikami, med stavki pa s štirimi (prva pika pomeni konec prvega citiranega stavka, njej pa sledijo tri zaporedne pike izpusta); ker pa je tropičje tudi ločilo, s katerim pisec zaznamuje svojo nedokončano misel, lahko pride do zamenjav med ločili, zato je bolje, če postavimo tropičje v oglati […] ali poševni /…/ oklepaj, pri čemer je tropičje obojestransko stično; oklepaj pa ne:
28
Besedilo […] besedilo. Pri izpuščanju delov izvirnega besedila moramo paziti, da s tem njegovega prvotnega pomena ne spreminjamo.
 Vrinki v citat (interpolacije): vrinke postavimo v oglati oklepaj [vrinek], pri čemer je vrinek na obeh straneh stičen, oklepaj pa ne:
Besedilo [vrinek] besedilo. Vrivanje lastnih dopolnil uporabljamo v primeru teţjih, manj razumljivih citatov.
 Poudarki: Če ţelimo besedo ali sklop besed v citatu poudariti, jih pišemo kurzivno (poševno) in ta poseg označimo takoj za tem z opombo v oglatem oklepaju:
Besedilo poudarek [poudarek dodan].
 Citiramo, parafraziramo oziroma povzemamo praviloma samo iz primarnega (izvirnega) dela, izjemoma (če izvirno delo ni dostopno) iz sekundarnega, kar seveda ustrezno dokumentiramo (gl. točko 2.5.2.2).
2.5.2.2 Dokumentiranje
Vse, kar smo prevzeli (citirali, parafrizirali, povzeli) moramo dokumentirati, in sicer v besedilu z bibliografskimi sklici ali referencami in ob koncu dela v seznamu literature z bibliografskimi opisi.
a) BIBLIOGRAFSKI SKLICI / REFERENCE
Za citiranje virov med besedilom uporabljamo sistem avtor – letnica (harvardski sistem)7, to pomeni, da ima referenca, ki jo navedemo v oklepaju po prevzemku (citatu, parafrazi, povzetku), dve osnovni, z vejico ločeni, sestavini, in sicer priimek avtorja in letnico izdaje dela: Besedilo (Avtor, letnica) To je osnovna oblika reference v besedilu, ki pa ima več specifičnih pojavnih oblik, pogojenih z raznolikostjo virov (npr. vir z enim ali več avtorji, brez avtorja…) in vrsto prevzemka (citat, parafraza, povzetek), za oblikovanje katerih seveda veljajo specifična pravila.
7 Uporabniki tega pr

ninanana123 · Pridružen/-a: 19.07. 2009, 17:32 Prispevkov: 1783

Univerza na Primorskem
Fakulteta za turistične študije Portorož
Turistica
PRIROČNIK ZA PISANJE IN OBLIKOVANJE
PISNIH IZDELKOV
Portorož, marec, 2011

KAZALO VSEBINE
UVOD .........................................................................................1
1 ADMINISTRATIVNI POSTOPEK PRIPRAVE
ZAKLJUČNIH NALOG ...........................................................3
1.1 POSTOPEK PRIJAVE TEME.............................................3
1.2 PRIJAVA IN POTEK ZAGOVORA .....................................4
1.3 KONČNA ODDAJA ZAKLJUČNE NALOGE.......................5
2 PRAKTIČNI NASVETI PISANJA ZAKLJUČNIH NALOG
IN PRIPRAVE ZAGOVORA....................................................6
2.1 PREDPRIPRAVA...............................................................6
2.2 PISANJE..........................................................................10
2.3 POPRAVKI.......................................................................13
2.4 ZAGOVOR.......................................................................13
3 TEHNIČNA NAVODILA ZA OBLIKOVANJE PISNIH
IZDELKOV............................................................................15
3.1 OBSEG PISNIH IZDELKOV IN VEZAVA .........................15
3.2 ŠTEVILČENJE, RAZVRSTITEV IN OBLIKOVANJE
STRANI ...........................................................................16
3.3 OBLIKOVANJE BESEDILA..............................................17
3.4 NASLOVI POGLAVIJ IN KAZALA....................................17
3.5 TABELE, SLIKE, GRAFI, ENAČBE IN OBRAZCI.............19
3.6 OPOMBE POD ČRTO......................................................22
3.7 NAVAJANJE VIROV V BESEDILU ..................................22
3.8 SEZNAM UPORABLJENIH VIROV..................................27
3.8.1 Primeri bibliografskega zapisa pri knjigah..............................28
3.8.2 Bibliografski zapis člankov v periodičnih publikacijah..........30
3.8.3 Elektronski viri...........................................................................32
4 JEZIKOVNI SLOG PISANJA PISNIH IZDELKOV.................34
PRILOGE
KAZALO TABEL
Tabela 1: Primeri oblikovanja naslovov poglavij .........................................18
Tabela 2: Primeri oblikovanja naslovov tabel, slik, grafov...........................19
Tabela 3: Prihodi domačih in tujih turistov v Slovenijo v obdobju
2003-2009....................................................................................20
Tabela 4: Nekateri primeri navajanja virov v besedilu.................................23
KAZALO GRAFOV
Graf 1: Dinamika prihodov domačih in tujih turistov v Slovenijo v
obdobju 1995-2009 ........................................................................21
KAZALO PRILOG
Priloga 1: Najava teme zaključne projektne naloge
Priloga 2: Prijava teme diplomske naloge
Priloga 3: Prijava teme magistrske naloge
Priloga 4: Izjava o lektoriranju
Priloga 5: Prijava zagovora zaključne projektne naloge
Priloga 6: Prijava zagovora diplomske naloge
Priloga 7: Prijava zagovora magistrske naloge
Priloga 8: Izjava o avtorstvu zaključne projektne naloge
Priloga 9: Izjava o avtorstvu diplomskega dela
Priloga 10: Izjava o avtorstvu magistrske naloge
Priloga 11: Dovoljenje za objavo zaključne naloge
Priloga 12: Izgled platnice pisnih izdelkov
Priloga 13: Notranja naslovna stran (oz. naslovna stran pri mehko vezanem
izvodu)
Priloga 14: Podatki o zaključni projektni nalogi/diplomski /magistrski nalogi
Priloga 15: Prevodi podatkov o zaključni projektni nalogi/ diplomski/
magistrski nalogi
PREDGOVOR
Priročnik, ki ga imate pred seboj je namenjen predvsem vam, študentom UP FTŠ –
Turistice. Sestavljen je iz sklopa informacij, ki jih je dobro poznati, preden se lotite
svojega zadnjega dejanja pred zaključkom študija na UP FTŠ– Turistici. Uporaben
je tudi tekom študija, saj je dobra podlaga za pisanje seminarskih nalog pri
različnih predmetih na UP FTŠ – Turistici. Priročnik je sestavljen iz štirih glavnih
sklopov. Prvi sklop opisuje predvsem administrativne pogoje in postopke, ki jih
morate izpolniti v fazah prijave, zagovora in končne oddaje zaključnega dela in
vam bo olajšal marsikatero iskanje različnih pravilnikov in obrazcev, ki so že v
študentskem informacijskem sistemu. Namen drugega dela je predvsem, da
študentu podamo osnovne smernice, kako se lotiti pisanja zaključnega dela. Ta del
obsega praktične nasvete, kako najti temo, mentorja, kako začeti s pisanjem, kako
nadaljevati s pisanjem in kako sestaviti zagovor zaključnega dela. Ta sklop je
sestavljen na podlagi izkušenj avtorjev, ki so jih pridobili tekom pisanja svojih del
ter njihovih izkušenj z mentoriranjem pri raznih zaključnih delih. Tretji sklop, ki ga
je potrebno upoštevati, so tehnična navodila pisanja zaključnih del. Ta tehnična
navodila so pomembna predvsem zato, da imajo vsa zaključna dela na UP FTŠ –
Turistici enotno obliko. V četrtem sklopu so na kratko opisana osnovna jezikovna
pravila, ki jih boste uporabili pri pisanju zaključnega dela. To je osvežitveni sklop
znanja, ki ste ga pridobili pri vseh urah slovenščine v času svojega dolgoletnega
izobraževanja, in cilj tega je, da se v samem pisnem delu bolje in učinkoviteje
izražate. Priročnik zaokrožujejo obrazci, ki se nanašajo na zaključna dela ter
primeri platnic in posameznih komponent zaključnih nalog. Avtorji smo ta
priročnik oblikovali z namenom, da bo uporaben za vse študente UP FTŠ –
Turistice.
1
UVOD
TIPOLOGIJA PISNIH IZDELKOV
Kaj je seminarska naloga
Seminarska naloga je strokovni pisni izdelek študentke ali študenta pri nekem predmetu.
Seminarske naloge so manj obsežne kot zaključne naloge. Pri večini predmetov je uspešno
opravljena seminarska naloga pogoj za prijavo na izpit.
Kaj je zaključna projektna naloga
Zaključna projektna naloga je zaključno delo v strokovnem študijskem programu prve
stopnje. Je praktična aplikacija znanja študentov, ki so ga pridobili na visokošolskih
strokovnih študijskih programih UP FTŠ – Turistice. Usmerjena je v raziskovanje in
konkretno reševanje strokovnega problema v turizmu ali s turizmom povezano dejavnostjo.
Pri vsebinski zasnovi zaključne projektne naloge izhajate iz načel in usmeritev določenega
študijskega programa oziroma predmeta na UP FTŠ – Turistici.
Zaključna projektna naloga je lahko izjemoma skupinski raziskovalni projekt, v katerem
sodeluje več študentov, pri čemer morata biti iz prijave teme in zaključne projektne naloge
jasno razvidna raziskovalni prispevek in obseg dela vsakega posameznega sodelujočega
študenta. Naloga lahko temelji tudi na izdelavi umetniškega izdelka, didaktičnega gradiva ali
drugega izdelka, povezanega s področjem oziroma vsebinami študijskega programa.
Kaj je diplomska naloga
Diplomska naloga je zaključno delo v strokovnem študijskem programu, v kateri pod
vodstvom mentorja, zaokroženo obdelate odobreno temo. Z njo dokažete, da obvladate
znanstveno metodologijo, da znate uporabljati domačo in tujo strokovno literaturo ter znanja,
ki ste jih je pridobil med študijem. Pri strokovnih delih se praviloma še ne pričakuje
znanstvenih izsledkov in izvirnosti kot pri znanstvenih delih.
Diplomsko naloga je lahko izjemoma tudi rezultat skupinskega dela, vendar mora biti jasno
razviden prispevek posameznega študenta (avtorstvo poglavij, posameznih izdelkov). Čeprav
2
se zdi takšna oblika enostavnejša, je njena slaba stran pogosto nepovezanost zaradi različnega
pristopa avtorjev.
Kaj je magistrska naloga v študijskem programu 2. stopnje
Magistrska naloga je zaključno delo v študijskem programu druge stopnje. Magistrska naloga
je avtorsko delo, s katerim dokazujete poglobljeno znanje na širših strokovnih in umetniških
področjih in sicer usposobljenost za iskanje novih virov znanja na določenem strokovnem,
umetniškem in znanstvenem področju, za uporabo znanstveno – raziskovalnih metod v širšem
spektru in v novih ali spremenjenih okoliščinah, sposobnost za sprejemanje odgovornosti za
vodenje zahtevnejših delovnih sistemov ter za razvijanje kritične refleksije ter socialnih in
komunikacijskih zmožnosti za vodenje skupinskega dela.
Magistrska naloga je lahko tudi skupinski raziskovalni projekt, v katerem sodeluje več
študentov, pri čemer morata biti iz prijave teme in magistrske naloge jasno razvidna
raziskovalni prispevek in obseg dela vsakega posameznega sodelujočega študenta. Naloga
lahko temelji tudi na izdelavi umetniškega izdelka, didaktičnega gradiva ali drugega izdelka,
povezanega s področjem oziroma vsebinami študijskega programa.
3
1 ADMINISTRATIVNI POSTOPEK PRIPRAVE ZAKLJUČNIH NALOG
Za uspešen zaključek študija morate poleg opravljenih predpisanih izpitov, seminarskih
nalog, terenskega dela, strokovne prakse in drugih obveznosti, izdelati in uspešno zagovarjati
zaključno nalogo (glejte tudi pravilnike o pripravi in zagovoru zaključnih nalog, ki jih je
sprejel senat UP FTŠ – Turistice).
1.1 POSTOPEK PRIJAVE TEME
Temo zaključne naloge lahko prijavite ko opravite vse ali večino obveznosti po študijskem
programu. Potem ko ste izbrali temo, izoblikovali naslov zaključne naloge in se dogovorili z
mentorjem ter izdelali dispozicijo (kjer je potrebno), prijavite zaključno nalogo na posebnih
obrazcih:
Najava teme zaključne projektne naloge (priloga 1)
Prijava teme diplomske naloge (priloga 2)
Prijava teme magistrskega dela (priloga 3)
Vse zgoraj navedene priloge se nahajajo na ŠIS-u in so tudi priloge tega priročnika. Obrazce
mora podpisati mentor (in morebitni somentor). V primeru zaključne projektne naloge morate
prijavi priložiti še najavo zaključne projektne naloge v obsegu od 200 do 500 besed. Besedilo
najave naj vsebuje naslov, opredelitev problema, namen in cilji, predvidene metode,
predvidena struktura poglavij, seznam ključnih virov. Vse skupaj morate oddati ali poslati v
tajništvo šole. Pri zaključni projektni nalogi lahko vaš mentor zahteva, da poleg najave
izdelate tudi dispozicijo.
Pri zaključni projektni in diplomski nalogi temo potrdi ali zavrne senat. Pri magistrski nalogi
ustreznost teme najprej preveri Komisija za študijske zadeve 2. stopnje, ki se načeloma
sestaja enkrat mesečno. V kolikor je tema v dispoziciji dobro utemeljena, komisija temo
potrdi ter pošlje naslov naloge v potrditev senatu, ki mora najkasneje v roku treh mesecev
podati končno potrditev (ali morebitno zavrnitev) teme. Po zaključenem postopku ste pisno
obveščeni o ustreznosti ali neustreznosti prijavljene teme.
4
1.2 PRIJAVA IN POTEK ZAGOVORA
Zagovor zaključne naloge lahko prijavite, ko imate poravnane vse študijske in druge
obveznosti (finančne obveznosti in obveznosti v knjižnici) in ko mentor oceni, da je
zaključna naloga primerna za zagovor. O datumu zagovora ste obveščeni pisno, datum
zagovora pa je objavljen tudi na ŠIS-u.
Pred prijavo zagovora zaključne naloge morate v referat oddati en mehko vezan izvod
(naloga naj bo tiskana obojestransko) in zgoščenko z nalogo za potrebe tehničnega pregleda.
Na zgoščenki naj bo naloga shranjena v formatu programa “Microsoft Office Word” ali
programa “OpenOffice Writer”. Naloga naj bo narejena v skladu s predlogo, ki je dostopna v
e-učilnici UP FTŠ – Turistice pod “Praktikum za zaključne naloge”. Oddana zaključna
projektna naloga mora biti lektorirana. Izbrani lektor (-ica) vam mora podpisati izjavo o
lektoriranju (priloga 4). Po uspešno opravljenem tehničnem pregledu prejmete potrdilo, s
katerim se lahko prijavite na zagovor.
Prijavo zagovora opravite tako, da izpolnite ustrezni obrazec (priloge 5, 6, 7), ki ga oddate v
tajništvo šole. Prijavi morate priložiti izpolnjeno in podpisano izjavo o avtorstvu (priloge 8,
9, 10), izjavo o lektoriranju, potrdilo o opravljenem tehničnem pregledu ter, poljubno, še
dovoljenje za objavo v publikacijah in spletnih straneh UP FTŠ – Turistice (priloga 11). V
primeru zaključne projektne naloge morate prijavi priložiti en mehko vezan in tehnično
ustrezen izvod naloge (naloga naj bo tiskana obojestransko), v primeru diplomske in
magistrske naloge morate prijavi priložiti tri, v kolikor imate somentorja pa štiri mehko
vezane in tehnično ustrezne izvode (naloga naj bo tiskana obojestransko).
Vse izjave se vložijo v osebno mapo študenta, ki jo hrani referat.
Zagovor oziroma predstavitev zaključne projektne naloge se praviloma izvede v skupini vsaj
petih kandidatov. Zagovor izvedete javno na seminarju pred drugimi kandidati – študenti in
mentorjem oz. visokošolskim učiteljem ali sodelavcem. Izjemoma je lahko zagovor
organiziran individualno, tako kot pri diplomskih nalogah. Na zagovoru predstavite svojo
zaključno projektno nalogo, zlasti motiv za izbiro teme, najvažnejše ugotovitve iz svoje
5
raziskave in uporabnost rezultatov dela. Čas predstavitve zaključne projektne naloge je
omejen na deset minut. Visokošolski učitelj oz. sodelavec vam na koncu postavi še do tri
vprašanja in spodbuja skupinsko razpravo.
Postopek zagovora pri diplomski in magistrski nalogi je enak in poteka javno. Komisija je
sestavljena iz treh članov (eden izmed članov je mentor naloge). V kolikor je pri nalogi
sodeloval tudi somentor, je komisija sestavljena iz štirih članov. Na začetku zagovora
predsednik komisije najprej predstavi študenta. Nato ugotovi, ali so izpolnjeni pogoji za
zagovor zaključne naloge in študentu pojasni postopek zagovora. Nato predstavite nalogo,
zlasti motiv za izbiro teme, najvažnejše ugotovitve iz svoje raziskave in uporabnost
rezultatov dela. Čas predstavitve diplomske naloge je omejen na petnajst minut, magistrske
naloge na dvajset minut. Po predstavitvi svoje mnenje o nalogi poda mentor (in morebitni
somentor), ki vam tudi postavi vprašanje, vezano na vsebino naloge. Svoja vprašanja
postavijo predsednik komisije in preostali člani, na poziv predsednika pa tudi drugi prisotni.
1.3 KONČNA ODDAJA ZAKLJUČNE NALOGE
Po uspešno opravljenem zagovoru zaključne projektne naloge oddate v tajništvo en mehko
vezan izvod, ki mu priložite zgoščenko, na kateri je zapisana naloga v pdf formatu. Pri
diplomski in magistrski nalogi oddate dva trdo vezana izvoda ki jima priložite zgoščenko,
na kateri je zapisana naloga v pdf formatu (vendar ne kot skeniranje že natisnjene naloge,
ampak v urejevalniku besedila nalogo shranite kot pdf format).
6
2 PRAKTIČNI NASVETI PISANJA ZAKLJUČNIH NALOG IN
PRIPRAVE ZAGOVORA
V tem poglavju boste spoznali ključne elemente, ki so pomembni za uspešno pisanje
zaključnega dela in raziskovanje, za poglobitev znanja pa priporočamo knjige, ki obravnavajo
to področje, kot na primer knjiga Metode družboslovnega raziskovanja avtorjev Toš in
Hafner.
2.1 PREDPRIPRAVA
Prvi problem, ki ga morate za uspešen začetek pisanja zaključnega dela razrešiti, je izbira
teme zaključne naloge.
Pri izbiri teme zaključne naloge je najtežja odločitev, v kakšno strokovno področje se
usmeriti. Ob obilici možnih tem in ne dovolj raziskanih področij v turizmu, se lahko odločite,
ali boste proučevali, npr.:
· posamezen pojav znotraj podjetja ali dejavnosti,
· podjetje ali dejavnost kot celoto (hotel, agencija, gostinski obrat, marketing, finance itd.),
· turistične dejavnosti na različnih teritorialnih in organizacijskih ravneh (turistični kraj,
občina, regija, država, LTO, TIC, GIZ, zavod, itd.).
Izbirate lahko med zelo ozko specializiranimi ali široko zastavljenimi temami, med
teoretičnimi in praktičnimi temami. Izbiri teme namenite še posebno pozornost, saj se
pogosto dogaja, da želi neizkušeni kandidat nekritično uvrstiti v nalogo vse, kar je o temi
izvedel. Eden od ključev izbire teme je tudi vrsta zaključnega dela, ki ga boste pisali
(zaključna projektna, diplomska ali magistrska naloga), saj imajo različne vrste zaključnih del
različne zahteve.
Pri izbiri teme izberete temo:
· ki vas zanima,
· ki bi jo radi še podrobneje raziskali,
· ki ste jo že deloma spoznali tekom šolanja na fakulteti.
7
V pomoč pri izbiri teme uporabljajte predvsem literaturo, diplome, magistrske naloge,
zaključne projektne naloge, ki so dostopni v knjižnici. V pomoč pri izbiri teme je tudi objava
naslovov tem, ki jih visokošolski učitelji in sodelavci redno razpisujejo na spletnih straneh
fakultete. Velikokrat je pri izbiri teme lahko v pomoč seminarska naloga, ki ste jo že napisali
v času študija.
Pogosto je izbor teme odvisen od razpoložljivega gradiva, potreb prakse, materialnih
možnosti, razpoložljivega časa, predvsem pa od interesnega področja, ki posameznikovim
željam najbolje ustreza.
Ko si razjasnite, katera naj bi bila okvirna tema zaključne naloge, poiščite in predelajte
ključno literaturo in vire področja, ki ga boste proučevali v svoji zaključni nalogi. Še preden
se lotite prijave teme zaključne naloge, se prepričajte, ali imate dovolj literature in virov za
uspešno pisanje zaključne naloge. Pregled literature je zelo pomemben korak, saj s tem
postavite temelje za izdelavo zaključne naloge.
Tretja aktivnost, ki jo morate uspešno opraviti, je izbira mentorja zaključne naloge. S
potencialnim mentorjem vzpostavite kontakt (elektronska pošta, govorilne ure) in mu na
kratko predstavite temo in morebitni naslov ter se dogovorite za nadaljnje aktivnosti. Ključno
vprašanje, ki se poraja vsakomur, ki mora napisati zaključno nalogo, je koga izbrati za
mentorja. Najpomembneje pri izbiri je, da izberete mentorja, ki obvlada in sam tudi proučuje
področje, o katerem želite pisati svojo zaključno nalogo.
Kdo je lahko mentor zaključnega dela?
To je odvisno od vrste zaključne naloge, ki jo želite izdelati. Za diplomske in magistrske
naloge so lahko mentorji samo visokošolski učitelji (predavatelj, višji predavatelj, docent,
izredni profesor, redni profesor). Za zaključne projektne naloge pa so lahko mentorji tako
visokošolski učitelji kot tudi visokošolski sodelavci (kamor sodijo asistenti). Poleg mentorja
lahko izberete tudi somentorja, ki naj bo priznan strokovnjak s področja turizma, visokošolski
učitelj ali asistent UP FTŠ – Turistice.
8
Ko se dogovorite z mentorjem o ključnih vprašanjih zaključnega dela, se začne postopek
prijave teme zaključne naloge (več o administrativnem postopku si preberite v prvem
poglavju).
Prvi korak prijave zaključne naloge je priprava dispozicije, ki je nujni del prijave za
magistrsko in diplomsko nalogo, medtem ko pri zaključni projektni nalogi dispozicija ni
obvezna (lahko pa mentor zahteva dispozicijo tudi pri zaključni projektni nalogi).
Pisanje dispozicije je zahtevno delo saj predstavlja velik del potrebnega dela za izdelavo
naloge. Dobro zastavljena dispozicija pomeni jasno začrtano pot, opredeljene potrebe po
informacijah, izbor metode dela, literaturo itd.. Je kot dobra priprava na potovanje pri kateri
načrtujete kam boste šli, se odločate kaj si želite ogledati, pripravite spisek potrebne opreme
in opravil, ki jih morate narediti pred odhodom itd..
Dobro zastavljena zasnova naloge je v veliko oporo pri nadaljnjem delu in načrtovanju
aktivnosti, ki so potrebne za izdelavo naloge. Priporočljivo je, da dispozicijo oddate, ko ste si
že odgovorili na vsa ključna vprašanja v zvezi z izbrano temo in pregledali literaturo.
Odstopanje od dispozicije in različne spremembe (npr. naslova, somentorja) zahtevajo
dodatne obravnave strokovnih komisij, kar utegne spremeniti vaš časovni načrt.
Dispozicija naj obsega približno od dve strani za diplomsko do maksimalno deset za
magistrsko nalogo. Strani v dispoziciji morajo biti oštevilčene, prav tako poglavja,
seznam uporabljenih virov mora biti razvrščen po abecedi.
Dispozicija naj vsebuje:
· utemeljitev izbora teme,
· namen naloge (zakaj želi obravnavati izbrano temo),
· cilje naloge (kaj želi z nalogo doseči),
· metodologijo dela,
· strukturo naloge,
· seznam uporabljenih virov.
9
V dispoziciji je treba predstaviti, kako boste temo obravnavali in kaj se je do sedaj že
ugotovilo na tem področju. Opozoriti je treba tudi na morebitne posebne vsebinske probleme,
če jih predvidevate. Predstaviti morate tudi predvidene metode (način) dela, ki jih boste
uporabili pri obdelavi teme, in utemeljiti njihovo izbiro (zakaj). Predstavite strukturo naloge,
iz katere mora biti razvidno vsebinsko zaporedje poglavij in podpoglavij.
V dispoziciji je potrebno navesti sledeče:
1. zakaj je bil izbran določen naslov in cilji, ki jih želite doseči: motiv za izbiro naloge -
poznavanje teme, dodatno poglabljanje v izbrano problematiko, ipd..
Primer (skrajšano): Problem okolja postaja osrednje vprašanje turističnega razvoja.
Mnogo gospodarstev, regij in krajev vidi izhod iz gospodarske krize prav v turizmu, ki še
ni dovolj razvit. Vpliv turizma na okolje pa je raznovrsten. Vpliva na naravno okolje,
družbeno okolje in gospodarsko okolje. Z nalogo želimo spoznati problematiko vpliva
turizma na naravno okolje, konkretneje v občini X. Cilj naloge je izpostaviti tiste elemente
v naravnem okolju, na katere ima turizem trenutno največji ter opredeliti tiste, na katere
bi sedanji tempo razvoja lahko imel negativne posledice.
2. metoda(e), ki jo (jih) nameravate uporabiti pri delu: na kakšen način boste pridobili
potrebne podatke (primarne ali sekundarne raziskave), kakšno analitično metodo boste
uporabili in zakaj prav njo.
Primer 01: Pri izdelavi naloge bodo uporabljeni že zbrani statistični podatki, na podlagi
katerih bodo izračunani verižni indeksi, ki bodo prikazali trende sprememb. Izračun
indeksov na letni ravni sicer zakriva medletna sezonska nihanja, vendar daje kljub temu
dobro informacijo o smeri gibanja določenega pojava
Primer 02: Za izdelavo naloge bo potrebno izvesti anketo/intervju, v katero bodo vključeni
strokovnjaki za razvoj turizma v vseh upravnih enotah Republike Slovenije. Osebna anketa
daje boljše podatke in večje število respondentov kot pisna, zahteva pa več časa in
koordinacije za izvedbo. Pridobljeni podatki bodo analizirani po dveh kriterijih in sicer
glede na izobrazbo in glede na delovno dobo anketiranih. Tako pridobljene informacije
10
bodo podale odgovor o pomenu izobrazbe in delovne dobe na navade potencialnih
turistov.
3. struktura naloge, podana z grobo vsebino ter okvirnim kazalom: groba predstavitev
naloge. V pomoč (ne v prepis) je ta (skrajšan) primer:
V prvem delu naloge bo prikazan različen pristop k promociji hotelskih storitev. Temu bo
v drugem delu sledil praktičen prikaz promocijskih aktivnosti hotela X, ki bo vključeval
tako promocijske aktivnosti na domačem kot tujem tržišču. V tretjem delu bodo prikazana
odstopanja od teoretičnih modelov in poskus ugotavljanja razlogov zanje. Naloga bo
zaključena s sklepnimi ugotovitvami in napotitvami na morebitne nadaljnje raziskave, ki bi
dodatno osvetlile obravnavano tematiko.
4. seznam uporabljenih virov, ki jih boste uporabili pri izdelavi naloge: spisek relevantne
literature, ki opisuje izbrano tematiko, opredelitev možnih virov informacij potrebnih za
izdelavo naloge
Svetujemo vam, da si pripravite tudi časovni in finančni načrt (npr. priprava dela, nabava in
študij literature, terensko delo, izvedba anket, obdelava podatkov, izdelava grafov, pisanje
besedila, lektoriranje naloge, razmnoževanje, vezava idr.).
2.2 PISANJE
V tem poglavju bomo na kratko predstavili ključne elemente pisanja zaključnega dela, ki
pripomorejo k hitremu pisanju. Tukaj ne bodo predstavljena tehnična navodila, ker bodo le-ta
predstavljena v tretjem poglavju.
Pisanje zaključne naloge je kompleksno in sistematično delo in zato pisanje takega dela traja
več časa (ponavadi traja od enega meseca naprej). Iz izkušenj sodeč lahko trdimo, da so pri
pisanju zaključnega dela uspešnejši študenti, ki so vsakodnevno v procesu pisanja zaključne
naloge, torej tisti, ki je ne pišejo samo občasno. V veliko pomoč pri pisanju sta prav terminski
načrt in ciljna naravnanost kot npr. (do petka bom prebrskal literaturo, do nedelje bom napisal
to poglavje, itd.). Postavljanje delnih ciljev motivira k nadaljnjemu delu, ko so cilji doseženi.
11
Začetki pisanja so najtežji, zato se je dobro držati dispozicije, ki sta jo vaš mentor in senat
potrdila. Kot je bilo že omenjeno, je dispozicija načrt dela, ki vam pomaga pri pisanju samega
dela. Že v sami dispoziciji nanizate ključne vsebinske dele.
Naslov zaključnega dela mora odsevati vsebino. Ne sme biti preširok in niti preozek; mora
biti kratek in jasen. Komplicirani, dolgi ali preozki naslovi odbijajo bralca od nadaljnjega
branja.
Zaključno delo naj vsebuje naslednje vsebinske dele:
1. Uvod
2. Obdelava teme
3. Zaključek
V uvodnem delu so predstavljeni predmet obravnave, smisel, cilji, problemi ter dosedanje
raziskave na tem področju. Na kratko so predstavljene uporabljene metode za obravnavo
teme in struktura naloge. Uvod naj ne bo predolg (do deset odstotkov pisnega dela naloge).
Osrednji del naloge je sestavljen iz teoretičnega dela, ki mu sledi analitični del. Zaključna
naloga mora imeti tudi perspektivni del s predlogi za reševanje odkritih problemov, z napotki
za nadaljnje raziskave, navodili za ukrepanje in podobno.
· Teoretični del je sestavljen iz kritičnega pregleda virov s poudarkom na njihovih dobrih
in slabih straneh. Predstavljeni naj bodo različni pogledi na izbrano področje (različne
teorije) in izhodišča, na katerih bo temeljil analitični del naloge.
· V analitičnem delu predstavite najpomembnejša lastna in tuja spoznanja, stališča,
podatke in informacije. V tem delu problem najprej vsestransko opišite, nato analizirajte
njegove značilnosti, zveze, funkcije in odnose do drugih pojavov ali celovitega okolja.
Analiza izbranega problema temelji na teoretičnem delu. Postavite in preverite svoje
hipoteze o pojavu. Nato na podlagi ovrženih ali potrjenih hipotez v sintezi oblikujte
končno razlago rezultatov. Rezultate kritično ocenite in svojo razlago primerjajte s
splošnimi in že znanimi ugotovitvami.
12
· V perspektivnem delu primerjajte vaše rezultate s teorijo, nato pa predlagajte konkretne
rešitve, ukrepe in aktivnosti, ki bodo izbrano temo dodatno osvetlile.
V razpravo ne vključujte vsega gradiva, tabel in drugih prikazov. Izberite najpomembnejše in
tiste, ki najustrezneje in jedrnato prikazujejo vaše ugotovitve in zaključke.
V zaključku podajte odgovore na vsa ključna vprašanja, ki ste si jih zastavili na začetku.
Kritično povzemite in ovrednotite uporabljene metode, ugotovitve in rezultate. Opozorite na
nepopolnosti in na morebitne potrebe po dodatnih raziskovanjih in pojasnitvah problema. V
zaključku ne posplošujte in ne odpirajte novih področij, ki jih v nalogi niste obdelali.
Zaključek naj obsega približno deset odstotkov pisnega dela naloge.
Prva naloga pred začetkom pisanja je dobro proučiti tehnična navodila. Ko jih poznate, si že
na samem začetku pisanja uredite v dokumentu vse tehnične elemente (oblika črk,
obojestranska poravnava, razmiki), ker popravljanje na koncu pisanja lahko bistveno
spremeni tekst po straneh, kar zahteva naknadne popravke. Dobro je, da na začetku nastavite
v dokumentu še sprotno javljanje tipkarskih napak, ker jih na ta način popravljate sproti.
Druga naloga je dobro proučiti ključno literaturo in vire, ki vam pomagajo, da si sestavite
miselni vzorec o sestavi poglavja in si izpišete ključne stavke (povzetke) ki jih boste uporabili
pri pisanju. Uporabljene povzetke oziroma uporabljene dele literature označite, kar vam bo
lahko v nadaljnjih postopkih pisanja koristilo. Uredite si tudi način hrambe virov, tako da
boste natančno vedeli kje imate določen vir. Vire lahko hranite na različne načine: po temah,
po abecednem redu, po svojem kazalu, po vrsti: članki na spletu, revije, poglavja knjig itd..
Sproti vstavljajte citate, opombe, literaturo in označbe naslovov (tabel, slik). V kolikor te
elemente pustite za konec, postane to zelo zamuden postopek. Velikokrat se npr. zgodi, da
nekaj od nekod prepišete, potem pa se ne spomnite vira. V urejevalnikih besedil obstaja
avtomatizirano vstavljanje literature, poleg tega pa imate na voljo tudi številno brezplačno
programsko opremo (t.i. urejevalniki literature oziroma reference managament software), ki
avtomatsko poskrbi za skladnost virov in vam omogoči, da se vi čim bolj osredotočite na
vsebino naloge.
13
Jasnost in jedrnatost pisanja sta ključna elementa za boljše razumevanje teksta, le-to pa se
lahko poveča, v kolikor besedilo, ki ste ga napisali, preberete večkrat (lahko tudi drugi dan)
ali pa če tekst prebere nekdo, ki ga pred tem še ni prebral.
Zgodi se, pisec zaključnega dela dobi tako imenovano “blokado pisanja”. V takih primerih si
je najbolje vzeti odmor (dolg po potrebi). V kolikor pisec ne najde luči na koncu predora, je
prav, da se posvetuje z mentorjem, ki mu bo s svojimi izkušnjami znal pokazati pravo pot.
Oblikovanje tabel in raznih grafov je zahtevno opravilo zadeva predvsem za tiste, ki
tovrstnega oblikovanja ne uporabljajo pogosto. Priporočamo, da si ustvarite miselni vzorec
tabel in slik, preden jih začnete oblikovati. Ne začnite jih takoj oblikovati, raje prej osvežite
to znanje in se v uporabljenem orodju prej malo “igračkate”, da osvojite temeljne veščine
oblikovanja tabel in grafov. Ko začnete izdelovati tabele in slike, vam mora biti že jasno,
kako boste natisnili svoje zaključno delo. V kolikor bo to v barvni verziji, boste lahko grafe
in tabele pustili v barvah, v kolikor bo to v črno beli verziji bo potrebno grafe in tabele
prilagoditi temu sistemu tiskanja.
2.3 POPRAVKI
Popravki so bili in bodo, kar vas ne sme spraviti v slabo voljo. Vsak dober mentor po prvem
branju zaključnega dela zagotovo vidi možnosti izboljšave in predlaga dopolnitve. Pri
popravkih je zelo pomembno, da se jih lotevate korak za korakom. Vsak popravek označite
tako, da je razvidno, da ste ga opravili. V tem delu je potrebno biti še posebej pozoren, saj
mentorjem ni všeč, če ste pri tem nedosledni.
Ta del je za pisca posebej težaven, saj je že veliko časa vložil v pisanje in bi rad delo kaj hitro
končal. Zato velikokrat površno popravi zaključno delo oziroma dopolni pripombe mentorja.
2.4 ZAGOVOR
14
Ko oddate zaključno nalogo, sledi zagovor, ki je za nekatere študente kar zahteven, saj se
prvič soočijo z javno predstavitvijo določene tematike. Najpomembnejša pri zagovoru je
sama priprava. Pripravljena predstavitev v elektronski obliki (s pomočjo orodja Microsoft
PowerPoint ali OpenOffice Impress) je dobrodošla, saj vam bo v pomoč pri predstavitvi
tematike. Z vnaprej pripravljeno predstavitvijo lažje sledite vlečete rdečo nit zagovora.
Predstavitev naj bo kratka, do deset prosojnic za zaključne projektne in diplomske naloge. Za
zagovor magistrskih nalog je zaradi obsežnosti tematike in seveda večje dolžine trajanja
zagovora lahko tudi do dvajset prosojnic.
Pomembno je, da zagovor oblikujete tako kot nalogo, da na prosojnicah predstavite namen in
cilje naloge, metodologijo, vsebino in glavne ugotovitve zaključne naloge. Besedilo naj ima
črke velikosti vsaj 24 točk ob tem pa bodite pozorni, da ne uporabljate velikih tiskanih črk.
Na prosojnico napišite zgolj ključne besede. Uporabljajte tudi slike, tabele, grafikone. Pri
izbiri barvnih kombinacij prosojnic se ne poslužujte rdeče in zelene barve.
Ko pripravite predstavitev, je pomembno, da vadite sam zagovor. V novih programih za
izdelavo predstavitev je možno zagovor tudi snemati in ga tudi časovno izmeriti. Vadite
zagovor toliko časa, da se bo končal v danem časovnem okviru (deset minut za zaključno
projektno in diplomsko nalogo ter deset do petindvajset minut za magistrsko nalogo).
Ko se odpravljate na zagovor vzemite s seboj predstavitev na dveh pomnilniških medijih
(USB pomnilnik in zgoščenka), za vsak primer pa si predstavitev pošljite še na elektronski
naslov, ker nikoli ne veste ali bo vse delovalo. Na zagovor se odpravite pravočasno.
Po predstavitvi zaključne naloge boste odgovarjali na vprašanja. V kolikor vprašanja ne
razumete, poprosite člana komisije za pojasnitev. Na vprašanja odgovarjajte natančno in
jasno ter argumentirajte svoje trditve.
15
3 TEHNIČNA NAVODILA ZA OBLIKOVANJE PISNIH IZDELKOV
V tem poglavju bomo podrobno predstavili tehnična navodila za pisanje pisnih izdelkov
(tehnična navodila torej veljajo tako za seminarske naloge, kot tudi za zaključne naloge).
3.1 OBSEG PISNIH IZDELKOV IN VEZAVA
Obseg, strukturo in način vezave seminarske naloge določi nosilec posameznega predmeta.
Zaključna projektna naloga obsega (brez tehničnih strani in prilog) najmanj 2 avtorski poli
(ena avtorska pola obsega 30.000 znakov s presledki), kar je 60.000 znakov približno 32
strani. V kolikor je avtorjev več, se temu ustrezno poveča minimalni obseg naloge. Držite se
pravila, da se minimalni obseg naloge v znakih pomnoži s številom avtorjev. Naloga mora
biti napisana na belem papirju formata A4, minimalne teže 80g/m2. Naloga je mehko vezana,
toplotna vezava (spiralna vezava ni dovoljena), platnice so kartonaste in bele barve. Črke na
platnici so črne barve.
Diplomska naloga obsega najmanj 3 in največ 4 avtorske pole, kar je 90.000 – 120.000
znakov, oziroma 48 do 64 strani. V kolikor je avtorjev več, se temu ustrezno poveča
minimalni obseg naloge. Držite se pravila, da se minimalni obseg naloge v znakih pomnoži s
številom avtorjev. Biti mora napisana na belem papirju formata A4, minimalne teže 80g/m2.
Naloga je vezana v trde platnice v temno modrem platnu z zlatimi črkami. Na hrbtni strani
(rob naloge) naj bo napisan vaš priimek, ime ter letnica diplomiranja.
Magistrska naloga obsega najmanj 4 in največ 6 avtorskih pol, kar je 120.000 – 180.000
znakov, oziroma 64 do 96 strani. V kolikor je avtorjev več, se temu ustrezno poveča
minimalni obseg naloge. Držite se pravila, da se minimalni obseg naloge v znakih pomnoži s
številom avtorjev. Naloga mora biti napisana na belem papirju formata A4, minimalne teže
80g/m2. Naloga je vezana v trde platnice v temno modrem platnu z zlatimi črkami. Na hrbtni
strani (rob naloge) naj bo napisan vaš priimek, ime ter letnica magistriranja.
16
3.2 ŠTEVILČENJE, RAZVRSTITEV IN OBLIKOVANJE STRANI
Številčenje
Platnica in prva notranja stran v trdo vezanem izvodu oz. naslovna stran pri mehko vezanem
izvodu ni oštevilčena. Ostale “tehnične” strani pred osnovnim besedilom (zahvala, kazalo...)
so oštevilčene z malimi rimskimi števili. Prva stran besedila naloge se oštevilči z arabsko
številko 1. Številčenje se nato neprekinjeno nadaljuje do konca naloge. V kolikor zaključna
naloga vsebuje tudi priloge, se prilog ne številči. Številka strani se nahaja v spodnjem
zunanjem kotu strani.
Razvrstitev
1. Platnica ima predpisano vsebino, ki je prikazana v prilogi 12.
2. Prvi notranji list je prazen.
3. Notranja naslovna stran ima predpisano vsebino, ki je prikazana v prilogi 13. Na tem
mestu še posebej poudarjamo, da je poleg letnice vedno napisan kraj “Portorož” in ne kraj
bivanja študentov.
4. Stran z zahvalo mentorju, podjetjem in posameznikom, ki so kakorkoli pomagali pri
nastajanju naloge (ni obvezna).
5. Strani s podatki o zaključni projektni, diplomski ter magistrski nalogi v slovenskem in
angleškem jeziku (vsak jezik na svoji strani). Uporabljajte natančno takšno obliko, ločila
in okrajšave, kot so prikazane v prilogi 14 in 15. Dodatno in neobvezno ji lahko sledi
stran s podatki o diplomski nalogi v italijanskem ali nemškem jeziku.
6. Kazalo vsebine in morebitna kazala tabel, slik, grafov in prilog.
7. Strani z osnovnim besedilom naloge od uvoda do zaključka.
8. Seznam uporabljenih virov.
9. Priloge (v kolikor so).
Oblikovanje strani
Notranje strani pisnih izdelkov imajo naslednje robove:
· notranji rob: 3,5 cm (zaradi vezave)
· zunanji rob: 2,5 cm
· zgornji rob: 2,5 cm
· spodnji rob: 2,5 cm
17
3.3 OBLIKOVANJE BESEDILA
Naloga mora biti pisana z urejevalnikom besedil (z računalniškim programom). Pri
seminarski, diplomski ter magistrski nalogi je tisk dvostranski. Pri zaključni projektni nalogi
je tisk enostranski. Besedilo naj bo pisano z znaki velikosti 12 pik. Za osnovno besedilo
uporabite tip črk Times New Roman. Za naslove, tabele itd. uporabite tip črk Arial. Pri vseh
pisnih izdelkih naj bo osnovno besedilo pisano v razmaku 1,5 vrstice (izjema je besedilo v
tabelah, kjer naj bo enojni razmak). Besedilo naj bo poravnano obojestransko.
Številke v besedilu lahko navajate z besedo (npr. hotel s tristo zaposlenimi) ali jih izpišete s
številko (npr. hotel s 300 zaposlenimi). Pri pisanju se odločite za sistem uporabe številk v
besedilu in pri njem dosledno vztrajate.
Med odstavki naj bo prazna vrstica, ravno tako med poglavji in podpoglavji. Prva vrstica
odstavka ni zamaknjena. Vsako novo poglavje (ne pa tudi podpoglavje) se začne na novi
strani. Bodite tudi pozorni, da stran ne bo skoraj prazna (na primer, da so na eni strani zgolj
tri vrstice besedila).
3.4 NASLOVI POGLAVIJ IN KAZALA
Besedilo pisnih izdelkov je razdeljeno v poglavja. Kadar je potrebno poglavje deliti na več
smiselno zaokroženih celot, to storite s podpoglavji. Kadar poglavje razdelite na podpoglavja,
morata biti najmanj dve podpoglavji. Besedilo z velikim številom poglavij je nepregledno,
zato je potrebno pred vsakim novim poglavjem oz. delitvijo na podpoglavje pretehtati ali je
misel, ki jo boste v poglavju obdelali, dovolj močna za samostojno poglavje oz. podpoglavje.
Naslove poglavij (prvi nivo) in podpoglavij (tretji nivo) pišete poudarjeno oz. krepko
(bold). Ne podčrtujete in ne uporabljate ležečih črk (italic).
Pri številčenju poglavij in podpoglavij ne uporabljajte več kot tri nivoje (le izjemoma štiri).
Pri nadaljnji delitvi besedila raje uporabite neoštevilčene mednaslove in podobno. Na nobeni
ravni naslova za zaporedno številko poglavja ni končne pike. Uvoda, zaključka, in seznama
18
uporabljenih virov ne številčite. Kadar pričnete z novim poglavjem, morate vedno napisati
uvodno besedilo in šele nato začeti s podpoglavji. Kazalo uvrstite na začetek naloge. V
kazalu označite največ tri nivoje poglavij in podpoglavij in strani, na katerih se nahajajo.
Kazalo vsebine naj ima posamezne nivoje zamaknjene. Kadar je v nalogi veliko tabel, slik,
grafov in prilog, pripravite tudi zanje kazala in jih uvrstite za osnovnim kazalom.
Tabela 1: Primeri oblikovanja naslovov poglavij
Nivo
poglavja
Slog
pisave
Skupne
lastnosti sloga
Specifične
lastnosti sloga
1 Naslov 1 • pisava Arial
• leva poravnava
• razmik 1,5
• brez zamika
14 pik, velike tiskane, krepko
2 Naslov 2 14 pik, velike tiskane, običajno
3 Naslov 3 12 pik, male tiskane, krepko
Skrajšan primer:
UVOD
1 NAČRTOVANJE IN ANALIZA PREHRANE
1.1 DNEVNIK PREHRANE IN AKTIVNOSTI
1.2 PRIPOROČILA ZA DNEVNE VNOSE
2 ANALIZA PREHRANSKIH NAVAD ŠTUDENTOV TURISTICE
2.1 RAZISKOVALNI NAČRT
2.1.1 Populacija in vzorčenje
2.1.2 Obrazec za vnos prehrane in aktivnosti
2.2 REZULTATI
2.2.1 Opis vzorca
2.2.2 Ritem prehranjevanja in razmerja med obroki
2.2.3 Energijska vrednost obrokov
3 PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE PREHRANSKIH NAVAD
3.1 UVEDBA ZAJTRKA
3.2 PRILAGODITEV URNIKA
3.3 POZORNOST PRI IZBIRI ŽIVIL IN JEDI
ZAKLJUČEK
19
SEZNAM UPORABLJENIH VIROV
PRILOGE
3.5 TABELE, SLIKE, GRAFI, ENAČBE IN OBRAZCI
Tabelarični in slikovni prikazi (grafi, fotografije in druge ilustracije) se morajo nahajati čim
bliže besedilu, ki jih opisuje. Pri tem morate paziti, da bo celotna tabela, slika, graf, enačba in
obrazec na eni strani in sicer od naslova do navedbe vira. Le izjemoma je lahko tabela daljša
od ene strani. V tem primeru na naslednji strani ponovite skrajšan naslov tabele z oznako, da
gre za nadaljevanje tabele, in glavo tabele za lažje spremljanje. V besedilu se na tabelo, graf,
sliko, enačbo in obrazec sklicujete tako, da navedete njeno številko. Tabele, grafe in slike
poravnajte levo, pri enačbah in obrazcih pa uporabite sredinsko poravnavo.
Tabele, slike in grafi naj bodo v nalogi uokvirjeni. Vse tabele in slike imajo svoje zaporedno
številčenje z arabskimi številkami ne glede na njihovo izmenično pojavljanje (npr. tabela 1,
tabela 2, slika 1, tabela 3, slika 2). Pred naslovom in za virom tabele, slike, grafa vstavite eno
prazno vrstico. Za pisanje tabel, grafov in slik uporabite tip črk Arial. Slogi pri označevanju
tabel, slik, grafov so sledeči:
Tabela 2: Primeri oblikovanja naslovov tabel, slik, grafov
Velikost in oblika črk
Tabela 1: naziv tabele Arial, 12 pt, leva poravnava, krepko
Slika 1: naziv slike Arial, 12 pt, leva poravnava, krepko
Graf 1: naziv grafa Arial, 12 pt, leva poravnava, krepko
a) Tabele
Tabela mora vsebovati:
· Zaporedno številko in naslov tabele. Naslov, ki je daljši od ene vrstice, naj se oblikuje
viseče (prva beseda v drugi vrstici naj bo poravnana s prvo besedo naslova).
· Glavo tabele, kjer je označena vsebina posameznih stolpcev. Besedilo v naslovih
stolpcev naj bo postavljeno v sredino (center). Glava tabele naj bo osivljena (25 %
sivina).
20
· Jedro tabele, ki je sestavljeno iz vrstic s podatki (če prikazujete številčne podatke, naj
bodo poravnani na desno).
· Pod tabelo so lahko opombe, ki dodatno razlagajo posamezne elemente tabele.
Opombam sledi razlaga uporabljenih kratic in simbolov.
· Na koncu tabele navedete vir iz katerega je tabela prepisana ali prirejena. Vire navajate
skladno s pravili za citiranje in navajanje virov. Vsebinsko navedete:
- vir, če je tabela v celoti povzeta iz nekega dela, članka itd.,
- vir podatkov, če je tabela sestavljena na osnovi objavljenih podatkov,
- če je tabela prirejena oz. dopolnjena na osnovi določenega vira, to navedete (Prirejeno
po Mihalič, 1996, 75),
- če je tabela narejena na osnovi podatkov iz lastnih raziskav namesto svojega imena
napišete avtor.
Tabele morajo biti pregledne in ilustrativne. V primeru, da v tabeli prikazujete decimalna
števila, bodite pozorni, da bo pri vseh številih enako število decimalnih mest. V komentarju
tabele ne ponavljate tistega, kar je iz tabele že razvidno, ampak dodatno pojasnite tabelo. Na
primer razložite zakonitosti oz. informacije, ki so posredno razvidne iz tabele. V komentarju
lahko tudi analizirate gibanja, ki so razvidna iz tabele.
Primer: Trend porasta števila prihodov, ki je prikazan v tabeli 3, kaže na dejstvo, da postaja
Slovenija vedno bolj priljubljena destinacija.
Tabela 3: Prihodi domačih in tujih turistov v Slovenijo v obdobju 2003-2009
Tuji turisti Domači turisti Skupaj
2003 1.373.137 872.931 2.246.068
2004 1.498.852 842.429 2.341.281
2005 1.554.969 840.041 2.395.010
2006 1.616.650 867.955 2.484.605
2007 1.751.332 929.846 2.681.178
2008 1.771.237 994.957 2.766.194
2009 1.668.098 1.053.904 2.722.022
Vir: SURS, 2010
21
b) Grafi in slike
Slike označujete podobno kot tabele. Številčite jih po vrstnem redu in ob tem skrbite, da je
celotna slika na eni strani. Pri slikovnih prikazih podatkov uporabite prikaz, ki bo izpostavil
bistvo prikaza. Tako uporabite linijski graf za prikaz trendov, stolpiče za prikaz strukture oz.
odnosa med več kategorijami itd.
Pri grafih upoštevajte črno-bel izpis, ko označujete posamezne serije podatkov. Moder in
zelen stolpec bosta v ČB izpisu enaka! Primer grafičnega prikaza podatkov je prikazan
spodaj.
Graf 1: Dinamika prihodov domačih in tujih turistov v Slovenijo v obdobju
1995-2009
Vir: SURS, 2010
c) Enačbe in obrazci
Enačbe in obrazce napišite v novi vrstici in v poševnem tisku. Posamezno enačbo oziroma
obrazec zaporedno številčite in se v besedilu sklicujte nanjo. Vir enačbe navedite med
besedilom. Primer:
(1)
22
3.6 OPOMBE POD ČRTO
Opombe pod črto uporabite takrat, kadar želite dodatno pojasniti kakšno misel iz osnovnega
besedila oz. dodati pripombo ali informacijo, s katero ne želite obremenjevati osnovnega
besedila, saj bi s tem prekinili tok misli.
Opombe pod črto pišite z enakimi črkami kot osnovno besedilo, vendar zmanjšane velikosti
(običajno dve piki manj).
· Opombe pod črto se morajo nahajati na strani, na katero se nanašajo.
· Opombe številčite in sicer od ena dalje skozi vse besedilo.
· Oznako opombe zapišete nadpisano to je rahlo dvignjeno in pomanjšano vendar v enaki
obliki pisave, kot je uporabljena za osnovno besedilo.
· Oznako napišete za besedilom brez presledka. Primer: turizem bistveno prispeva k bruto
domačemu proizvodu1.
· Na koncu opombe pod črto postavite piko.
3.7 NAVAJANJE VIROV V BESEDILU
Obstaja več načinov (pravil) navajanja virov in oblikovanja seznama uporabljenih virov.
Največkrat uporabljeni sistemi so APA, MLA, Turabian, Harvard, Chicago in Vancouver, ki
natančno predpisujejo način navajanja virov, citiranje in druge stilistične elemente.
Na UP FTŠ – Turistici uporabljamo obliko, ki temelji na APA pristopu in je navedena v
nadaljevanju. Način navajanja virov ter citiranja morate dosledno uporabljati v celotnem
pisnem izdelku. Pristop APA temelji na sistemu avtor/datum, kar pomeni, da navedete avtorja
s priimkom in letnico izdaje dela. Vir med besedilom navajate v oklepaju. Avtorja in letnico
ločite z vejico – npr. : (Jurinčič, 2009). V seznamu uporabljenih virov navedete celoten
bibliografski zapis tega dela. Iz besedila mora biti razvidno, iz katerega vira (avtor in leto
1 V nadaljevanju BDP.
23
objave) povzemate neke ugotovitve. Kadar se v istem odstavku še vedno opirate na isti vir, ni
potrebno ponovno pisati letnice izdaje.
Pri navajanju avtorjev ne navajate njihovih akademskih in drugih naslovov. Če je več virov
istega avtorja v istem letu, ob letnico dodamo črke a, b, c,... (G. Sedmak, 2006a, 2006b), če
pa je celo več avtorjev z istim priimkom, potem pripišemo pred priimek še veliko začetnico
imena, s piko in presledkom (S. Sedmak, 2006; G. Sedmak, 2006a).
V nadaljevanju opisujemo primere, kako navajati vire v besedilu. Pravila za navajanje virov
so povzeta po spletni strani www.apastyle.org. Na omenjeni spletni strani boste našli še več
primerov citiranja in navajanja virov v besedilu in v seznamu uporabljenih virov.
Tabela 4: Nekateri primeri navajanja virov v besedilu
Vrsta vira Prva omemba vira v
besedilu
Vsaka naslednja omemba
vira v besedilu
Delo enega avtorja (Walker, 2007) (Walker, 2007)
Delo dveh avtorjev (Walker in Allen, 2008) (Walker in Allen, 2008)
Delo treh avtorjev (Bradley, Ramirez, in Soo,
2009)
(Bradley et al., 2009)
Delo štirih avtorjev (Allen, Bradley, Ramirez,
in Soo, 2009)
(Allen et al., 2009)
Delo petih avtorjev (Walsh, Bradley, Allen,
Ramirez, in Soo, 2009)
(Walsh et al., 2009)
Delo šestih ali več avtorjev (Wasserstein et al., 2010) (Wasserstein et al., 2010)
Organizacija kot avtor (v
primeru, da za
organizacijo obstaja
kratica)
(Statistični urad Republike
Slovenije [SURS], 2010)
(SURS, 2010)
Organizacija kot avtor (v
primeru, da za
organizacijo ne obstaja
kratica)
(Univerza v Pitsburgu,
2010)
(Univerza v Pitsburgu,
2010)
a) delo enega avtorja
· Jere Lazanski (2010) ugotavlja, da se turizem na spremembe v okolju odziva…
24
· Analiza kakovosti turističnih brošur različnih kategorij hotelov (Trdan Lavrenčič, 2010)
je pokazala, da…
· Jere Lazanski je leta 2010 predstavila možnost reševanja izzivov s pomočjo sistemskega
pristopa... Jere Lazanski nadalje ugotavlja, da...
b) delo dveh avtorjev
Postopek je enak kot pri enem avtorju. Vedno navajate oba avtorja po vrstnem redu, kot sta
navedena na viru, ki ste ga uporabili.
· Leta 2010 sta Cvikl in Mekinc ugotovila, da je …
· Cvikl in Mekinc (2010) v svojem delu ugotavljata, da…
· Skrb za varnost osebnih podatkov gostov omogoča zaupanje gosta (Cvikl in Mekinc,
2010) in...
c) delo od treh do petih avtorjev
Prvič navedete vse avtorje, v naslednjem navajanju istega vira pa le prvega s pripisom “et al.”
(lat. “in drugi”). Kadar bi lahko prišlo do zmede, ker imata dve skupini avtorjev vire izdane v
istem letu in s prvim (ali več zaporednih) avtorjem z enakim priimkom, navajate kasneje
toliko avtorjev, da je popolnoma jasno, iz katerega vira izhajajo zapisane navedbe. Med
zadnji in predzadnji priimek vstavite besedo “in”.
Prva omemba:
· Brezovec, Sedmak in Vodeb (2007) poudarjajo pomen …
V nadaljevanju:
· V primerjavi števila nočitev in števila gostov Brezovec et al. (2007) ugotavljajo, da
obstaja…
d) delo šestih in več avtorjev
V besedilu že prvič navedete samo prvega avtorja in letnico ter dodate “et al.”. V kolikor bi
lahko prišlo do zmede pri identifikaciji vira zaradi dveh skupin z enakim priimkom prvega
avtorja, naštevate toliko avtorjev, da je razvidno, kateri vir imate v mislih. V spisku
uporabljenih virov navedete vse avtorje.
25
e) organizacija kot avtor
Običajno navajate polno ime organizacije, ki je avtor vira. Oznaka je lahko krajša vendar
mora omogočati prepoznavo vira v spisku uporabljenih virov na koncu pisnega izdelka.
Dolga imena krajšate tako, da pri prvi omembi vira izpišete celotno ime in okrajšavo v
oglatem oklepaju, kasneje pa le skrajšano obliko.
· Prva navedba vira: (Statistični urad Republike Slovenije [SURS], 2010)
· Naslednja navedba: (SURS, 2010)
Krajša imena in imena, kjer bi kratica lahko povzročala nesporazume, izpisujete vedno v
celoti.
f) citiranje
Citiranje je dobesedno navajanje besedila avtorja vira, prepis tabele ali slike. Dobesedno
navajanje uporabljate takrat, ko želite posebej izpostaviti besede avtorja, ker lepo ilustrirajo
tisto, kar ste sami želeli povedati. Pri navajanju vira dodate poleg imena in letnice tudi stran
oz., številko tabele ali slike, ki jo navajate, da bi lažje našli referenčni podatek. Citirano
besedilo navajate v navednicah, če je citat daljši od dveh vrstic, ga običajno napišete v nov
odstavek z levim robom, zamaknjenim v desno.
· Citirano besedilo na koncu označite: (Brezovec in Nemec Rudež, 2009, str. 15-16)
· Krajše citate v besedilu citirate lahko tudi:
... vendar, kot razlaga Trunkl (2010, str. 138), je “supervizija metoda izkustvenega
učenja iz dela, ki jo lahko posamezniki in turistične organizacije uporabljajo za svoj
osebni, profesionalni, kolektivni razvoj”.
Tabele in slike označite pod tabelo in sliko na način:
· Kotler, 1995, sl. 4.1
· Morrisson, 1988, tabela 4
g) “vir, ki navaja vir”
Včasih zasledite avtorja, ki navaja drugega avtorja (sekundarni vir, ki navaja primarni vir).
Praviloma je potrebno priti do prvotnega (primarnega) vira. Kadar to ni mogoče, uporabljate
sekundarni vir.
26
Primer: Sedmak (sekundarni vir) v svojem delu “Avtentičnost turističnega proizvoda”, ki ga
je izdal leta 2010, na strani 27 navaja Inskeep-a (primarni vir), ki je v svojem delu “Tourism
Planning: An Integrated and Sustainable Development Approach”, na strani 461 zapisal, da:
“Trajnostni razvoj turizma lahko razumemo kot zadovoljevanje potreb sedanjih turistov in
lokalnega prebivalstva, obenem pa ohranjanje in povečevanje možnosti za prihodnost… z
upravljanjem vseh virov na način, ki omogoča zadovoljevanje ekonomskih, socialnih in
estetskih potreb, ne da bi ogrožal kulturno integriteto, bistvene ekološke procese, biološko
raznovrstnost in pogoje življenja.”
V nalogi navedete ta citat kot:
Inskeep (v Sedmak, 2010) je podal definicijo trajnostnega razvoja turizma, ki
pravi, da “Trajnostni razvoj turizma lahko razumemo kot zadovoljevanje potreb
sedanjih turistov in lokalnega prebivalstva, obenem pa ohranjanje in povečevanje
možnosti za prihodnost… z upravljanjem vseh virov na način, ki omogoča
zadovoljevanje ekonomskih, socialnih in estetskih potreb, ne da bi ogrožal kulturno
integriteto, bistvene ekološke procese, biološko raznovrstnost in pogoje življenja.”
V seznamu uporabljenih virov navedete Sedmaka in ne Inskeepa.
h) osebno komuniciranje
V osebno komuniciranje štejemo pisma, dopise in telefonske pogovore. Ker jih ni mogoče
preverjati, jih v spisku uporabljenih virov ne navajate. V besedilu pa jih označite:
· Kočevar (osebna komunikacija, 25. september, 2010) zagovarja stališče, da so turisti
moteči za lokalno prebivalstvo.
i) spletne strani
Če ima spletna stran avtorja, potem se navaja po pravilih za avtorja, npr. Singer (2008) ali
(Singer, 2008). Pogosto pa spletna stran oziroma članek na spletu nima avtorja. Zato se
ravnate tako kot pri delu brez avtorja, s tem, da naslov spletne strani oziroma naslov članka
napišete v navednicah.
Primer:
(“Winners of the 2010 Tourism for Tomorrow Awards”, 2010),
27
(“Turizem, Slovenija, julij 2010 – začasni podatki”, 2010),
(“Analiza poslovanja-4 vaje”, 2010).
Kadar strani ali odstavki niso označeni, jih izpustite in navedete le avtorja in leto. Z
brskalniki je možno najti citirano mesto tudi brez navedbe strani.
Kadar povzemate podatke s spletne strani (vendar ne s specifičnega dokumenta na tem
naslovu), je dovolj navajanje naslova spletne strani:
· Na spletni strani Svetovne Turistične Organizacije najdemo veliko zanimivih
informacij o svetovnem turizmu (http://www.world-tourism.org).
Take strani ne navajate med viri (podobno kot osebno komunikacijo), saj se ne nanaša na
specifičen dokument.
3.8 SEZNAM UPORABLJENIH VIROV
Seznam uporabljenih virov je spisek le v pisnem izdelku navedenih (citiranih ali povzetih)
virov. Na seznam ne sodijo viri, ki ste jih uporabljali ali prebrali, v nalogi pa se nanje niste
sklicevali. Seznam napišete na novi strani z naslovom “Seznam uporabljenih virov”. Med
posameznimi vnosi mora biti prazna vrstica, prav tako ste pozorni na to, da virov ne številčite
(tudi druge oznake niso dovoljene). Seznam uporabljenih virov je obojestransko poravnan
(URL naslove ustrezno prelomite s presledkom), razmik med vrsticami je 1,5. Zapisi daljši od
ene vrstice naj bodo oblikovani viseče (zamik v drugi in morebitnih naslednjih vrsticah je 1
cm). Vire razvrstite abecedno po priimku avtorja. Kadar navajate več virov istega avtorja, jih
razvrstite po letnicah objave in sicer od najstarejše dalje. Če je več virov istega avtorja
izdanih v istem letu, jih ob letnici označite s črkami (a, b, c...) in razvrstite abecedno po
naslovu dela. Če vir nima avtorja, ga razvrstite po prvi besedi vnosa (običajno je to naslov
dela ali članka). Zapis z enim avtorjem ima prednost pred zapisom skupine avtorjev (npr:
Sedmak, G. je uvrščen pred Sedmak, G. in Mihalič, T.).
Primeri razvrstitve zapisov so podani v nadaljevanju.
28
3.8.1 Primeri bibliografskega zapisa pri knjigah
Naslov monografije ali revije, v kateri je objavljen članek, se piše z ležečimi črkami. Osnovni
zapis je sestavljen iz naslednjih elementov (vključno z ločili!):
Priimek, začetnica imena. (leto izdaje). Naslov. Kraj izdaje: založnik.
a) Knjiga enega avtorja
· Čeh, Ž. (2010). Communication and cultural differences in tourism. Portorož: Fakulteta
za turistične študije – Turistica.
· Weber, I. (2003). Ženski itinerariji: med antropologijo potovanja in literaturo. Koper:
Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče.
· Buhalis, D. (2003). eTourism: information technology for strategic tourism management.
Harlow: Financial Times Prentice Hall.
· Trunkl, R. (2010). Izbrane vsebine psihologije za boljše razumevanje turizma. Portorož:
Fakulteta za turistične študije – Turistica.
· Jurinčič, I. (2009). Nosilna zmogljivost Slovenske Istre za turizem. Portorož: Fakulteta
za turistične študije – Turistica.
b) Knjiga dveh ali več avtorjev
Avtorje navedete po vrstnem redu, kot so navedeni na naslovnici knjige in ne po abecedi.
· Brezovec, A. in Nemec Rudež, H. (2009). Marketing v turizmu : izhodišča za ustvarjalno
razmišljanje in upravljanje. Portorož : Fakulteta za turistične študije – Turistica.
· Brezovec, A., Sedmak, G. in Vodeb, K. (2007). Srce Istre : kulturna dediščina skozi oči
turistične javnosti. (P. Kavrečič in D. Darovec, Ur.) Knjižnica Annales (Let. 49). Koper:
Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče; Zgodovinsko društvo za
južno Primorsko, Založba Annales.
· Uran, M. in Juvan, E. (2009). Strateški management v turizmu: oblikovanje strategije
turizma in vloga deležnikov. Koper: Društvo za akademske in aplikativne raziskave.
29
c) Knjiga brez avtorja
Ker je avtor knjige neznan, navedete naslov, letnico izdaje, kraj izdaje ter založnika.
· Publication Manual of the American Psychological Association. (2009). (6. izd.).
Washington, D.C.: American Psychological Association.
d) Knjiga z urednikom
Kot avtorja navedete urednika knjige in to ustrezno označite.
· Kovač, M. (Ur.). (2000). Nacionalni program športa v Republiki Sloveniji. Ljubljana:
Ministrstvo za šolstvo in šport ter Zavod za šport Slovenije.
e) Zbornik oz. poglavje v zborniku
Celoten zbornik navedete tako kot knjigo, le da za imenom urednika ali urednikov (pred
letnico) to označite.
· Brezovec, A. in Mekinc, J. (Ur.). (2010). Management, izobraževanje in turizem:
družbena odgovornost za trajnostni razvoj. Portorož : Fakulteta za turistične študije –
Turistica.
Poglavje v zborniku:
· Novel, I. (2009). Analiza uspešnosti turistične dejavnosti v Sloveniji za leto 2008. V A.
Brezovec in J. Mekinc (Ur.), Management, izobraževanje in turizem (str. 231). Portorož:
Založba Turistica, Fakulteta za turistične študije Portorož, Univerza na Primorskem.
· Rok, M. (2010). Intern mentoring in the tourism and hospitality industry. V T. Jere
Lazanski (Ur.), Turizem in kakovost življenja (str. 42). Portorož: Fakulteta za turistične
študije – Turistica.
f) Ponovna izdaja knjige
Pri knjigi, ki je izšla v več izdajah (ne ponatisih!) ustrezno označite za katero izdajo gre.
· Kranjc, J. (2010). Rimsko pravo (2. izd.). Ljubljana: GV založba.
· Shaw, G. in Williams, A. M. (2002). Critical Issues in Tourism: a Geographical
Perspective. (2. izd.). Oxford: Wiley-Blackwell.
g) Knjiga, ki jo je izdala organizacija, korporacija …
Kadar je avtor knjige institucija, navedete njeno ime namesto avtorjevega.
30
· International Hotels Environment Initiative. (1993). Environment management for hotels.
The industry guide for best practice. Oxford: Butterworth-Heinemann.
V kolikor je institucija tudi izdajatelj, se to označi z zapisom “avtor” namesto imena založbe.
· Statistični urad Republike Slovenije. (2010). Statistični letopis 2010. Ljubljana: avtor.
· Eurostat. (2002). European Implementation Manual on Tourism Satellite Accounts
(TSA). Luksemburg: avtor.
h) Knjiga natisnjena v več delih
Pri knjigi, ki je bila natisnjena v več delih, navedete del, ki ste ga uporabili za naslovom
knjige.
i) Neobjavljeno delo
Uporabljen vir, ki ni bil izdan, navajate kot izdana dela, le da namesto kraja in izdajatelja
navedete oznako “neobjavljeno delo”.
· Sedmak, G. in Kociper, T. (2011). Ekonomika turističnih podjetij. Neobjavljeno delo.
j) Diplomska, magistrska ali doktorska naloga
· Vesel, T. (2010). Vpliv zaposlenih na konkurenčnost v hotelskih podjetjih (diplomsko
delo). Portorož: Univerza na Primorskem, Fakulteta za turistične študije - Turistica.
· Lušina, A. (2010). Mobing v slovenskih podjetjih na Slovenski obali (magistrsko delo).
Portorož: Univerza na Primorskem, Fakulteta za turistične študije - Turistica.
· Sedmak, G. (2006). Pomen avtentičnosti turističnega proizvoda: primer destinacije
Piran (doktorska disertacija). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta.
k) Interna gradiva organizacij
· Merkur d.d. (2008). Sistematizacija delovnih mest v podjetju Merkur d.d. (interno
gradivo). Kranj: Merkur d.d.
3.8.2 Bibliografski zapis člankov v periodičnih publikacijah
Osnovni primer zapisa:
31
Priimek, začetnica imena. (leto objave). Naslov članka. Ime revije, letnik (številka), stranstran.
a) Članek v strokovni reviji s številčenjem strani v vsaki številki posebej
· Smeral, E. (2009). The Impact of the Financial and Economic Crisis on European
Tourism. Journal of Travel Research, 48(1), 3-13.
· Dwyer, L. (2006). Assessing the Economic Impacts of Events: A Computable General
Equilibrium Approach. Journal of Travel Research, 45(1), 59-66.
· Papatheodorou, A., Rosselló, J. in Xiao, H. (2010). Global economic crisis and tourism:
Consequences and perspectives. Journal of Travel Research, 49(1), 39-45.
b) Članek v strokovni reviji s številčenjem strani za celoten letnik
· Hung, K. In Law, R. (2011). An overview of Internet-based surveys in hospitality and
tourism journals. Tourism Management, 32, 717-724.
· Vlahović. D. (1999). Potreba afirmiranja turističkih posebnosti destinacije. Acta
Turistica, 11, 214-225.
c) Članek v reviji z mesečnim izhajanjem
· Picej, R. (april 2010). Srbija vabi s srčnim utripom Balkana. Lipov list, 52, 23-25.
d) Članek v reviji z izhajanjem na določen dan
· Deu, Ž. (23. februar 2011). Spomin na Nizozemsko. Delo in dom, 6.
· Apih, J. in Dobnikar, M. (februar 2000). Deset let Pristopa. Marketing magazin, (20), 18-
20.
e) Članek v časopisu
Avtor članka je novinar, ki je podpisan pod člankom (oz. naveden na začetku). Če je avtor
naveden le z začetnicami, je običajno v časopisu razlaga teh začetnic. Članek citirate
podobno kot članek v reviji.
· Dravinec, S. (11. februar 2011). Eksperiment v živo. Primorske novice, str. 3.
32
Če je članek brez avtorja, začnete navajanje z glavnim naslovom. Temu ustrezno naveden vir
tudi abecedno razvrstite v seznamu uporabljenih virov.
f) Zakoni
Zakone in druge upravne akte navajate, kot sledi:
· Zakon o gostinstvu. (1995). Uradni list Republike Slovenije, (1/1995), 41.
3.8.3 Elektronski viri
Elektronske vire navajate podobno kot tiskane (kolikor je to mogoče), tako da navedete nekaj
dodatnih podatkov: naslov elektronskega vira in datum, ko je bila s tem virom vzpostavljena
povezava oz. prebrana vsebina (ne velja za CD ROM).
a) članek na spletni strani z znanim avtorjem:
· Kačič, M. (24. februar 2011). Kje ponavadi smučate? Finance. Pridobljeno 24.02.2011 iz
http://www.finance.si/303834/Kje-ponavadi-smu%E8ate
· Ropret, M. (24. januar 2011). Kongresno-poslovni turizem v Sloveniji. Delo. Pridobljeno
30.1.2011 iz http://www.delo.si/clanek/137673
b) članek na spletni strani brez avtorja:
· Tourism. (2010). Pridobljeno 14.9.2010 iz http://en.wikipedia.org/wiki/Tourism
c) publikacije v bazah podatkov
· Nykiel, R. A. (1997). The key is gone... the card is going... and the touch is coming.
Journal of Hospitality Marketing & Management, 5 (1), str. 45-51.
· Fox, J. (2000). Approaching managerial ethical standards in Croatia's hotel industry.
International Journal of Contemporary Hospitality Management, 12(1), str. 54-60.
d) članki iz revij, ki so samo na spletu
· Frederickson, B. L. (7. 3. 2000). Cultivating positive emotions to optimaze health and
well-being. Prevention & Treatment, 3, 75-83. Pridobljeno 25.3.2000 iz
http://journals.apa.org/prevention/ volume3/pre0030001a.html
33
e) dokumenti, ki so samo na spletu
· Analiza poslovanja-4vaje. (2010). Pridobljeno 25.2.2010 iz http://miha.ef.unilj.
si/_dokumenti3plus2/191005/AP_2008-vaje4.ppt
f) računalniška programska oprema
· Breckler, S. J. in Pratkanis, A. R. (1985). Experiment Command Interpreter for the IBM
personal computer [Programski jezik]. Baltimore: Avtorji.
34
4 JEZIKOVNI SLOG PISANJA PISNIH IZDELKOV
Vse tri oblike zaključnih nalog so za vsakega študenta ne le preizkus strokovnega znanja,
temveč tudi preizkus strokovnega pisanja. Zaključna naloga je najobsežnejše in
najzahtevnejše pisno delo študenta, s katerim mora ta pokazati spretnost strokovnega
izražanja svojih mnenj, stališč in trditev. Ob visoki ravni teoretičnega in praktičnega znanja je
treba pokazati tudi visoko stopnjo jezikovne kulture. Jezikovna kultura ni le v domeni
jezikoslovcev, temveč vseh strokovnjakov.
Z načinom (slogom, stilom) pisanja pošilja avtor zaključne naloge določena sporočila o sebi.
Predvsem lahko iz uporabljenega sloga razberemo avtorjevo stopnjo strokovnosti. Kot
(bodoči) strokovnjak si lahko omaja ugled s slogovnimi spodrsljaji, kot so:
· raba pogovornega jezikovnega sloga (vsakodnevno izražanje, kot npr. saj že vsi vemo;
enostavno jih ne briga...),
· neustrezna raba tujk (omejite se na rabo tistih, ki so v stroki nepogrešljive, npr.
potencialni turisti, predvsem pa se prepričajte o njihovem pomenu; nepotrebne tujke so:
nivo, efekt...),
· raba nedoločljivih oz. relativnih pojmov (npr. ogromno, na tisoče, zelo malo...),
· raba skovank ali krajšav, ki niso v splošni rabi (npr. tur. ponudba),
· dialektizem, idr.
Prvi okvir, ki ga je treba upoštevati pri pisanju zaključne naloge, je pravilen knjižni jezik.
Mentor lahko zavrne zaključno nalogo, če presodi, da je jezik neustrezen. Jezik je
neustrezen, če vsebuje:
· slovnične in pravopisne napake,
· strokovno neustrezne izraze ali
· neustrezno stilistiko.
Poskrbeti morate, da bo zaključna naloga lektorirana, preden jo odda v referat za
zagovor. Slovnične in pravopisne spodrsljaje zaključnih nalog je mogoče še odpraviti, težje
pa je naknadno spreminjati neustrezen slog besedila. Zato je potrebno, da študent k pisanju
zaključne naloge pristopi z osnovnim poznavanjem stilistike.
35
Stilistika je jezikovno – slogovno prilagajanje besedila želenemu učinku. Zaključna naloga
zahteva poseben jezikovni slog, ki se imenuje strokovni jezik, in se razlikuje od pogovornega,
literarno–umetniškega ali publicističnega. Vsaka stroka, tudi turizem, ima svojo specifično
terminologijo. Razen terminologije pa mora avtor zaključne naloge upoštevati tudi pravila
pisanja strokovnega besedila, kot so:
- jasnost,
- jedrnatost,
- povezanost.
Jasnost sloga je dosežena takrat, ko se pri bralcu razvijejo enake misli in občutki, kot jih je
imel avtor, ko je pisal zaključno nalogo. Avtor se mora zavedati, da ne piše zase, temveč za
druge, zato mora bralcu sporočiti svoja sta

ninanana123 · Pridružen/-a: 19.07. 2009, 17:32 Prispevkov: 1783

Magistrsko delo
Program .......
Smer ……..
NASLOV MAGISTRSKEGA
DELA
Mentor: izr. prof. dr. Ime Priimek Kandidat: Ime Priimek
Somentor: doc. dr. Ime Priimek (če je somentor)
Kranj, mesec 2011
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju .....
Hvala g.Temu in temu iz podjetja Tega in tega za pomoč in nasvete pri izdelavi diplomskega dela ... (če je pomagal tudi kdo iz podjetja)
Zahvaljujem se tudi lektorju Temu in temu, ki je lektoriral mojo diplomsko nalogo.
Morebitne posebne zahvale ....
POVZETEK
V povzetku v nekaj stavkih prikažemo vsebino diplomske naloge: problem in njegovo rešitev.
Povzetek naj nima več kot 10 do 15 stavkov.
KLJUČNE BESEDE
- največ 5 pojmov oziroma besed, ki opredeljujejo področje dela
- ....
- ....
ABSTRACT (ali: ZUSAMMENFASSUNG)
Prevod povzetka v angleščino ali nemščino - glede na to, kateri tuji jezik je kandidat poslušal.
KEYWORDS (ali: SCHLÜSSELWORTE)
- prevod ključnih besed v angleščino ali nemščino
- ....
- ....
KAZALO
1 Uvod ......... ............................................................................................... xxx
1.1 Predstavitev problema .................................................................... xxx
1.2 Predstavitev okolja ......................................................................... xxx
1.3 Metode dela .................................................................................... xxx
2 Osnove ... (ali: Teoretične osnove ...) ..................................................... xxx
2.1 Podpoglavje .................................................................................... xxx
2.2 Podpoglavje .................................................................................... xxx
2.3 Podpoglavje .................................................................................... xxx
3 Obstoječe stanje ..................................................................................... xxx
3.1 Posnetek stanja ............................................................................... xxx
3.2 Kritična analiza ............................................................................... xxx
3.2.1 Podpoglavje na drugem nivoju ............................................. xxx
3.2.2 Podpoglavje na drugem nivoju ............................................. xxx
4 Prenova ... (ali Preoblikovanje ....) ........................................................... xxx
4.1 Podpoglavje na prvem nivoju .......................................................... xxx
4.2 Podpoglavje na prvem nivoju .......................................................... xxx
4.2.1 Podpoglavje na drugem nivoju .............................................. xxx
4.2.2 Podpoglavje na drugem nivoju ............................................. xxx
5 Zaključki .................................................................................................. xxx
5.1 Ocena učinkov ................................................................................ xxx
5.2 Pogoji za uvedbo ............................................................................ xxx
5.3 Možnosti nadaljnega razvoja ......................................................... xxx
Literatura in viri ........................................................................................ xxx
Nakazana oblika kazala je le vzorec; lahko ga oblikujemo po želji (avtomatsko ali 'ročno').
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo
Ime in priimek: Naslov magistrskega dela stran 1
1 UVOD
1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA
Predstavimo problem, ki ga rešujemo v diplomski nalogi.
Zavedati se moramo, da je diploma samostojno raziskovalno delo, ki pomeni neko novost. Zato ne more biti zgolj opis nečesa že obstoječega, zlasti če so to izdelali drugi.
Dikcija diplomskega dela je nevtralna. Govorimo v prvi osebi množine, torej: Ugotavljamo, da ... Raziskujemo to in to ... Glede na to domnevamo, da .... ipd.
1.2 PREDSTAVITEV OKOLJA
Če se diplomsko delo nanaša na reševanje problema v nekem konkretnem podjetju, kratko predstavimo delovno okolje oziroma podjetje.
Predstavimo predvsem dejavnost in proizvodni program, velikost, organiziranost in organizacijsko shemo ipd.
Ne pozabiti: če v nalogi operiramo s podatki iz konkretnega okolja, moramo pridobiti dovoljenje podjetja, da se podatki objavijo.
1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE
Prikažemo predpostavke ter omejitve za reševanje problema.
1.4 METODE DELA
Navedemo metode, ki so bile uporabljene pri izdelavi diplomskega dela.
Uvodno poglavje naj ne obsega več kot 5% naloge.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo
Ime in priimek: Naslov magistrskega dela stran 2
2 OSNOVE ... (ALI: TEORETIČNE OSNOVE ...)
2.1 PODPOGLAVJE .....
Podamo kratke teoretične osnove za področje raziskovanja v diplomski nalogi.
Zavedati se moramo, da je diploma samostojno raziskovalno delo, zato tudi teoretičnih osnov ne sme enostavno dobesedno prepisovati iz literature! Prav tako ne smemo iz literature direktno kopirati (skenirati) risb oziroma slik.
Poglavje o teoretičnih osnovah naj ne predstavlja več kot cca. 15% naloge.
2.2 PODPOGLAVJE .....
Za oblikovanje naloge velja:
Robovi strani (margins): levo 3,5 cm, desno 3 cm, zgoraj 3,5 cm, spodaj 3 cm (robovi na izpisanih straneh so nekaj večji zato, ker se naloga pri vezavi nekoliko obreže!).
Tekst: prva možnost:
• Pisava (font): Arial (standardna pisava v MS Windows). Pisava velja za celo nalogo in se med besedilom ne menja! Razne eksotične pisave niso zaželene.
• Velikost pisave: tekst 11 točk z normalnim enojnim razmakom vrstic, obojestransko poravnan (slog: Navaden / Telo besedila, oziroma • Bullet za označene [bulleted] vrstice) naslovi glavnih poglavij (X) 15 točk krepko (slog: Naslov 1) naslovi podpoglavij 1. reda (X.X) 13 točk krepko (slog: Naslov 2) izjemoma: naslovi podpoglavij 2. reda (X.X.X) 11 točk krepko (slog: Naslov3) podpisi k slikam, tabelam in grafom 11 točk ležeče (slog: Slika) opombe 10 točk ležeče (slog: Opomba) teksti v glavi in nogi 8 točk ležeče (slog: Noga).
Alternativno druga možnost:
• Pisava (font): Times New Roman (standardna pisava v MS Windows).
• Velikost pisave: tekst 12 točk z normalnim enojnim razmakom vrstic, obojestransko poravnan naslovi glavnih poglavij (X) 16 točk krepko naslovi podpoglavij 1. reda (X.X) 14 točk krepko izjemoma: naslovi podpoglavij 2. reda (X.X.X) 12 točk krepko podpisi k slikam, tabelam in grafom 12 točk ležeče opombe 11 točk ležeče teksti v glavi in nogi 9 točk ležeče.
Alternativno tretja možnost:
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo
Ime in priimek: Naslov magistrskega dela stran 3
• Pisava (font): Tahoma (standardna pisava v MS Windows).
• Velikost pisave: tekst 11 točk z normalnim enojnim razmakom vrstic, obojestransko poravnan naslovi glavnih poglavij (X) 15 točk krepko naslovi podpoglavij 1. reda (X.X) 13 točk krepko izjemoma: naslovi podpoglavij 2. reda (X.X.X) 11 točk krepko podpisi k slikam in tabelam 11 točk ležeče opombe 10 točk ležeče teksti v glavi in nogi 8 točk ležeče.
• Izbrana vrsta pisave velja tudi za naslove poglavij, glave in noge itd.
• Robovi po tej predlogi.
• Glava in noga po tej predlogi. V glavi (in tudi na naslovni strani) navedemo nivo študija.V nogi navedemo ime in priimek kandidata in naslov naloge.
• Vsako glavno poglavje začnemo na novi strani.
• Drobljenje vsebine v majhna podpoglavja ni zaželjeno. Če je le mogoče, podpoglavij 2. reda ne uporabljamo; eventuelno navajamo le poudarjene naslove (slog: Naslov 4) brez številke.
• Na dnu strani ne sme biti praznega prostora, če na naslednji strani ni novega poglavja.
• Na naslovni strani navedete program in smer študija, ki ste ga vpisali
Slika 1: Vzorec ovitka
Ovitek diplomskega dela po vzorcu. Ovitek naj bo temno modre barve, napisi na njem zlate barve.
UNIVERZA v MARIBORU
FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE
MAGISTRSKO DELO
IME IN PRIIMEK
IME iIN PRIIMEK MAGISTRSKO DELO
zadnja stran
hrbet
lice
Arial, Times New Roman ali Tahoma, 14 točk
Arial, Times New Roman ali Tahoma, 36 točk
Arial, Times New Roman ali Tahoma, 18 točk
Arial, Times New Roman ali Tahoma, 18 točk
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo
Ime in priimek: Naslov magistrskega dela stran 4
2.3 PODPOGLAVJE .....
Morebitne sprotne opombe avtomatsko številčimo 1 in izpisujemo na dnu strani. Preveč opomb ni zaželeno.
Itd.
1 Besedilo sprotne opombe. Besedilo sprotne opombe. Besedilo sprotne opombe. Besedilo sprotne opombe.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo
Ime in priimek: Naslov magistrskega dela stran 5
3 OBSTOJEČE STANJE ....
3.1 POSNETEK STANJA ....
Kadar gre za prenovo procesov, najprej izvedemo posnetek obstoječega stanja.
Za izvedbo posnetka je koristno uporabiti neko orodje za modeliranje procesov (npr. ARIS, Income, ViFlow, Visio ...) ali tehniko blok diagramov. Posnetek komentiramo tudi verbalno.
Slika 2: Naziv slike .........
Če uporabljamo slike iz drugih virov (skenirane ali zajete z zaslona, pa tudi prerisane), je v podpisu k sliki obvezno navajamo vir.
Slike se številčijo rastoče od 1 dalje (slog: Slika). Slike navedemo v kazalu slik na koncu naloge. Grafi se smatrajo za slike.
Slike so vključene med besedilo in ne smejo presegati roba besedila; lahko so nekoliko zamaknjene od levega robu. Pri manjših slikah sicer lahko uporabimo oblivanje z besedilom, vendar to ni priporočljivo. Pretirano barvno pisane slike niso zaželjene.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo
Ime in priimek: Naslov magistrskega dela stran 6
Slika 3: To in to (Vir 2003)
Za vse citate oziroma uporabo idej iz literature vedno navedemo vir. Vire v besedilu navajamo na enega od naslednjih načinov:
" ... kot navaja Smith (2003), se metoda uporablja ...", ali
" ... kot je navedeno v (Smith 2003), je potrebno ...", ali
" ... v skladu s (Smith, 2003, stran 234) ter (Johnson in drugi, 2001, 2002) pa je ..."
V spisku virov in literature, ki je na koncu naloge, se navajajo celotni bibliografski podatki (glej primer!).
Nevsakdanje kratice, okrajšave in akronime ter morebitne tuje strokovne izraze raztolmačimo na koncu dela.
Poglavje o obstoječem stanju predstavlja (poleg poglavja o prenovljenem stanju) glavnino naloge - cca. 30% naloge.
3.2 KRITIČNA ANALIZA .....
3.2.1 PODPOGLAVJE NA DRUGEM NIVOJU (izjemoma!) .....
V kritični analizi predvsem ocenimo šibke točke oziroma pomanjkljivosti obstoječega stanja.
AAA
BBB
CCC
....
111
121
131
...
112
122
132
...
113
123
133
...
...
...
...
Tabela 1: Tabela ta in ta ...
Tabele številčimo ločeno od slik, a na isti način (slog: Slika). Tudi tabele ne smejo segati preko roba strani! Za velike tabele uporabimo ležečo obliko.
Vse slike in tabele navedemo v kazalih slik in tabel na koncu dela.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo
Ime in priimek: Naslov magistrskega dela stran 7
Če kakih slik ali tabel ne moremo vključiti med besedilo, jih dodamo kot prilogo na konec besedila in navedemo v spisku prilog.
3.2.2 PODPOGLAVJE NA DRUGEM NIVOJU (izjemoma!).....
Raje navedemo poudarjen naslov (slog: Naslov 3)
Besedilo. Besedilo.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo
Ime in priimek: Naslov magistrskega dela stran 8
4 PRENOVA ... (ALI PREOBLIKOVANJE ....)
4.1 PODPOGLAVJE NA PRVEM NIVOJU ....
Tudi za predstavitev koncepta prenove je koristno uporabiti neko orodje za modeliranje procesov (npr. ARIS, Income, ViFlow, Visio ...) ali tehniko blok diagramov. Prenovljeni proces komentiramo tudi verbalno.
Poglavje o prenovljenem stanju predstavlja (poleg poglavja o obstoječem stanju) glavnino naloge - cca. 40% naloge.
4.2 PODPOGLAVJE NA PRVEM NIVOJU .....
4.2.1 PODPOGLAVJE NA DRUGEM NIVOJU (izjemoma!) ...
Prenova...
Prenova...
4.2.2 PODPOGLAVJE NA DRUGEM NIVOJU (Izjemoma!) ...
Prenova....
Prenova....
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo
Ime in priimek: Naslov magistrskega dela stran 9
5 ZAKLJUČKI
5.1 OCENA UČINKOV
Ocenimo učinke prenovljenega procesa. Učinke moramo - če je le mogoče - oceniti tudi kvantitativno.
5.2 POGOJI ZA UVEDBO
Navedemo pogoje za uvedbo rešitve (kadri, tehnična sredstva, finančna sredstva ...).
5.3 MOŽNOSTI NADALJNEGA RAZVOJA
Nakažemo možnosti nadaljnega razvoja oziroma razširitve ali generalizacije rešitve.
Zaključno poglavje naj obsega kakih 10% naloge.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo
Ime in priimek: Naslov magistrskega dela stran 10
LITERATURA IN VIRI
Knjige:
Dolžan, J. (2002) Knjiga ta in ta, Tiskarna, Ljubljana.
Smith, S.I. (2003) Business Information Systems in Organization, Book Publishing, New York.
Poglavje v knjigi:
Kovač, M. (2003) Poglavje o temi A. Knjiga Tapata - izbrana poglavja (Novak, A., Dolžan, B., Kranjec, C., uredniki) , strani 234-345, Založba, Kraj.
Werner, G. (2001) Facts about Theme B. Business and Informatics: Selected Topics (Wilkinson, F., Editor), strani 111-222, Publishing House, Town.
Članek v reviji (poleg letnika v oklepaju navedemo tudi številko v letniku):
Učitelj, M. (2003) Članek, ki obravnava temo to in to, Organizacija, 31(4), strani 234-345.
Poročila, interni dokumenti:
Podjetje (2002) Delovno gradivo iz seminarja: Uspešno življenje, Mala firma ta in ta, 2002.
Učitelj, J. (2001) Zapiski predavanj: Predmet ta in ta.
Spletne strani:
Vsebina spletne strani. http://www.stran-ta-in-ta.com
Navajanje samo naslova spletne strani ni dovolj. http://www.druga.stran.org
Napisati datum, ko je bil spletni naslov obiskan.
Navedbe literature in virov uredimo po abecednem redu in letnici izdaje.
Primere navajanja literature in virov si ogledamo v reviji Organizacija - revija za management, organizacijo in kadre.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo
Ime in priimek: Naslov magistrskega dela stran 11
PRILOGE
Priloga 1: Vsebina ....
Priloga 2: Vsebina ....
KAZALO SLIK
Slika 1: Naziv slike .........
Slika 2: To in to (Vir ta in ta)
KAZALO TABEL
Tabela 1: Tabela ta in ta ...
POJMOVNIK
Če smo v nalogi uporabili tudi kake manj znane tuje strokovne izraze, jih tu raztolmačimo, npr.
bullet: posebna oznaka na začetku vrstice besedila
KRATICE IN AKRONIMI
EMŠO: Enotna matična številka občana
PE: Poslovna enota
SQL: Standard query language: standardni povpraševalni jezik
Navedemo vse nestandardne kratice, ki smo jih uporabili v nalogi, in jih raztolmačimo.

ninanana123 · Pridružen/-a: 19.07. 2009, 17:32 Prispevkov: 1783

NAVODILA ZA PRIPRAVO POROČILA O STROKOVNI PRAKSI
Poročilo o strokovni praksi mora biti izdelano v skladu s splošnimi Navodili o opravljanju
strokovne prakse in temi navodili oz. internimi navodili mentorja na UM FOV, če slednji tako
zahteva. Vezava naj bo vezana brošura, okviren obseg pa 1 avtorska pola = cca. 30.000 znakov =
cca. 16 strani Arial, 11 pt. V nadaljevanju je izdelan shematski prikaz s posameznimi
karakteristikami (vsebinska opredelitev, velikost pisave ipd.) ter konkreten izgled po posameznih
straneh.
I. Vsebina poročila - platnica II. Vsebina poročila - naslovna stran
60x18 mm
14 pt
18 pt
16 pt
20 pt
12 pt
12 pt
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE
STROKOVNA PRAKSA
Poročilo
Ime in priimek
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE
STROKOVNA PRAKSA
1. stopnja visokošolskega strokovnega
programa (redni/izredni)
POROČILO O PRAKTIČNEM USPOSABLJANJU V
ORGANIZACIJI …
Študent _____________
Vpisna številka _____________
Študijska smer _____________
Obdobje
opravljanja prakse _____________
Mentor na UM FOV _____________
Mentor v organizaciji _____________
 Ime in priimek
 410xxxxx
 PDS, KIS, IS
 npr. 1.12. – 21.12.2010
 znanstveni naziv, dr.
Ime in priimek
 Ime in priimek,
strokovni naziv
2
III. Vsebina poročila – prva notranja stran IV. Vsebina poročila - povzetek
14 pt
14 pt
12 pt
IV. Vsebina poročila – kazalo
14 pt
11 pt
Naslov naloge: NASLOV …
Izjavljam, da sem delo opravil samostojno ob
sodelovanju z mentorjem.
Ocena poročila: uspešno/neuspešno
Mentor na UM FOV:
Podpis mentorja:
POVZETEK
KLJUČNE BESEDE
 Največ do 5 pojmov oz. besed, ki opredeljujejo področje dela
 …
 …
največ do 5 besed, iz
katerega je mogoče razbrati
bistvo vsebine; glagol je v
sedanjem času
največ do 1.500 znakov oz. ½
strani, ki naj povzema bistvo
poročila – problem in njegovo
rešitev; sklanjatev je 1. oseba
množine
KAZALO
1. Uvod (1-2 strani) ________________________________________ 001
1.1 Oris problema/stanja ________________________________ xxx
1.2 Namen in cilji ______________________________________ xxx
1.3 Raziskovalna vprašanja _____________________________ xxx
1.4 Metode dela ______________________________________ xxx
2. Teoretične osnove (2 strani) _______________________________ xxx
2.1 Primerjamo vsaj dve stališči __________________________ xxx
3. Raziskava (1-5 strani) ____________________________________ xxx
3.1 Posnetek stanja ____________________________________ xxx
3.2 Odgovori na raziskovalna vprašanja_____________________ xxx
4. Diskusija (vsaj 5 strani) ___________________________________ xxx
4.1 Mnenje po ciljih ____________________________________ xxx
4.2 Svetovalno poročilo _________________________________ xxx
5. Zaključek (do 1 strani) ____________________________________ xxx
6. Literatura in viri _________________________________________ xxx
3
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE
STROKOVNA PRAKSA
Poročilo
Ime in priimek
4
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE
STROKOVNA PRAKSA
1. stopnja visokošolskega strokovnega programa
(redni/izredni)
POROČILO O PRAKTIČNEM USPOSABLJANJU V ORGANIZACIJI …
Študent _______________________
Vpisna številka _______________________
Študijska smer _______________________
Obdobje
opravljanja prakse _______________________
Mentor na UM FOV _______________________
Mentor v organizaciji _______________________
5
Naslov naloge: NASLOV …
Izjavljam, da sem delo opravil samostojno ob sodelovanju z mentorjem.
Ocena poročila uspešno/neuspešno
Mentor na UM FOV ____________________________
Podpis mentorja ____________________________
6
POVZETEK
KLJUČNE BESEDE
 Največ do 5 pojmov oz. besed, ki opredeljujejo področje dela
 …
 …
 …
7
KAZALO
1. Uvod (1-2 strani) _______________________________________________________ 001
1.1 Oris problema/stanja ______________________________________________ xxx
1.2 Namen in cilji ____________________________________________________ xxx
1.3 Raziskovalna vprašanja ____________________________________________ xxx
1.4 Metode dela _____________________________________________________ xxx
2. Teoretične osnove (2 strani) ______________________________________________ xxx
2.1 Primerjamo vsaj dve stališči _________________________________________ xxx
3. Raziskava (1-5 strani) ___________________________________________________ xxx
3.1 Posnetek stanja __________________________________________________ xxx
3.2 Odgovori na raziskovalna vprašanja __________________________________ xxx
4. Diskusija (vsaj 5 strani) __________________________________________________ xxx
4.1 Mnenje po ciljih __________________________________________________ xxx
4.2 Svetovalno poročilo _______________________________________________ xxx
5. Zaključek (do 1 strani) ___________________________________________________ xxx
6. Literatura in viri _________________________________________________________ xxx
Navajanje:
 Literatura: navedemo na koncu - pred navedbo literature naj bo razmak dveh vrstic po
koncu besedila. Primer:
Smith J, (2006): Naslov prispevka, Naziv revije, Vol. 31, No. 4, str. 231 - 239.
Smith J, (2006): Naslov knjige, Založnik, Mesto.
Smith J, Novak J, (2003): Naslov konference ali poglavja v knjigi. Naslov knjige ali naziv
konference (lokacija, datum konference), Engelsman WD (Urednik), Založnik, Mesto.
 Primer slike:
Slika 1: Naslov slike

ninanana123 · Pridružen/-a: 19.07. 2009, 17:32 Prispevkov: 1783

Bojan Rosi
Maja Fošner
Tomaž Kramberger
Navodilo za izdelavo
Magistrske naloge
na
Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru
Celje 2008
2
Izdajatelj:
Fakulteta za logistiko
Avtor:
Bojan Rosi, Maja Fošner, Tomaž Kramberger
Lektoriranje:
Andreja Čurin
Oblikovanje in tisk:
Center za e-izobraževanje in aplikativno računalništvo
CIP - Kataložni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
001.81:378.6(497.4Maribor)
FAKULTETA za logistiko (Celje)
Navodilo za izdelavo magistrske naloge na Fakulteti za
logistiko
univerze v Mariboru [Elektronski vir] / Bojan Rosi, Maja Fošner,
Tomaž Kramberger. - Celje : Fakulteta za logistiko, 2008
Način dostopa (URL): http://fl.unimb.
si/attachments/140_navodila_z
a_magistrske_naloge.pdf
ISBN 978-961-6562-24-9
1. Gl. stv. nasl. 2. Fošner, Maja 3. Rosi, Bojan 4. Kramberger,
Tomaž
242301184
3
KAZALO
1. Navodila študentom Fakultete za logistiko za pripravo magistrskega dela .............4
2. Nasveti za pisanje magistrske naloge ....................................................................5
3. Predstavitev oblike magistrskega dela...................................................................5
4
1. NAVODILA ŠTUDENTOM FAKULTETE ZA
LOGISTIKO ZA PRIPRAVO MAGISTRSKEGA DELA
1. Magistrsko delo mora biti kvalitetno izpisano na belem papirju A4, z robovi,
ki po vezavi merijo 2.5 cm na vseh štirih straneh.
2. Strani morajo biti štete od 1 dalje (tudi vse priloge med tekstom in na koncu
dela).
3. Uvodne strani naj vsebujejo:
- med platnico (predpisana oblika naslovne strani na platnicah magistrskega
dela je na strani 2) in ponovljeno stranjo (predpisana oblika je na strani 3) je
prazen list
- 1. stran: ponovljena naslovna stran (na tej strani ne izpišemo številke 1)
- 2. stran: zahvala
- 3. stran: izjava o avtorstvu
- 4. stran: kratek povzetek vsebine v slovenščini, ključne besede v slovenščini
- 5. stran: kratek povzetek vsebine v angleščini ali nemščini, ključne besede v
angleščini ali nemščini
- 6. stran: kazalo
4. Na koncu magistrskega dela mora biti seznam uporabljene literature oz.
virov, navedene po običajnih navodilih (posvetujte se z mentorjem) in stvarno
kazalo (neobvezno).
5. Magistrsko delo mora biti oddano v treh vezanih izvodih (oz. štirih, v primeru
somentorja).
5
2. NASVETI ZA PISANJE MAGISTRSKE NALOGE
Pri pisanju magistrske naloge mora imeti avtor vseskozi v mislih, da je to avtorsko
delo in ne le prevod določenega dela literature. K magistrskemu delu avtor pristopi
tako, da najprej preštudira predpisano gradivo (ali vsaj osnovni del), ga razume (v
nasprotnem primeru vpraša mentorja oz. somentorja), nato začne z raziskavo na
področju obravnavane tematike in avtorsko prične s pisanjem magistrske naloge. Pri
tem upošteva, da mora biti magistrsko delo pisano pregledno in imeti vseskozi jasno
rdečo nit. Avtor mora rezultate, ki so plod njegovega raziskovanja ter rezultate
povzete po literaturi jasno povezati v zaključeno celoto. Glede na to naj avtor
povzema iz literature le tiste podatke, ki so za potek teme pomembni. Avtor naj
opisuje obravnavano temo z lastnimi besedami. Pri tem je pomembno, da natančno
opiše vse podatke in rezultate ter jih tudi razume. Pri pisanju naj avtor vključuje
znanstveni jezik. Prav tako naj bo stil pisanja poenoten. Na primer: če na strani 5
pišemo Slika 3, potem mora biti na strani 33 zapisano Slika 45, nikakor pa ne SLIKA
45. Enako velja za vse, kar se ponavlja. Če avtor dela nove odstavke z zamikanjem,
to dela vseskozi magistrske naloge. Če ima tabela podpis, ga morajo imeti vse tabele
itd.
3. PREDSTAVITEV OBLIKE MAGISTRSKEGA DELA
V nadaljevanju je prikazana predpisana oblika magistrskega dela za študente
Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru.
Prva stran je predpisana oblika naslovne strani na platnicah magistrskega dela. Druga
stran je predpisana oblika ponovljene – notranje strani magistrskega dela. Sledeče
strani so predpisane uvodne strani magistrskega dela (zahvala, izjava o avtorstvu,
program magistrskega dela, povzetek vsebine v slovenščini, ključne besede v
slovenščini, kratek povzetek vsebine v angleščini ali nemščini, ključne besede v
angleščini ali nemščini, kazalo). Nato pa je prikaz, kako oblikovati vsebino
magistrske naloge.
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA LOGISTIKO
MAGISTRSKA NALOGA
Ime in priimek kandidata/-ke
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA LOGISTIKO
Magistrska naloga
NASLOV MAGISTRSKE NALOGE
Mentor: Kandidat/-ka:
znanstveni naslov, ime in priimek ime in priimek
Somentor:
znanstveni naslov, ime in priimek
Lektor:
ime in priimek, strokovni naziv
Celje – Krško, datum (mesec, 20XX)*
*datum, ko je bilo delo oddano
UNIVERSITY OF MARIBOR
FACULTY OF LOGISTICS
A thesis submitted for the degree of Master of Science in
System Logistics of University Degree Programme
TITLE
by
Name and Surname
Supervisor:
Academic Title, Name and Surname
Co-Supervisor:
Academic Title, Name and Surname
Proofreader:
Academic Title, Name and Surname
Celje – Krško, Date (Month, 20XX)
FAKULTÄT FÜR LOGISTIK
DER UNIVERSITÄT IN MARIBOR
TITEL DER MAGISTERARBEIT
(Untertitel falls vorhanden)
Magisterarbeit in der Studienrichtung
Universitätsprogramm Systemlogistik
zur Erlangung des akademischen Grades Magister-
Logistiker/Magister-Logistikerin (*)
von
Name des Magisters
Betreuer/in der Magisterarbeit:
Titel, Vor- and Zuname
Co-Betreuer:
Titel, Vor- and Zuname
Korrekturleser:
Titel, Vor- and Zuname
Celje – Krško, im (Monat, 20XX)
* männlich/weiblich
ZAHVALA
Na tem mestu lahko namenite zahvalo mentorju, somentorju, sodelavcem iz podjetja,
ki so vam bili v pomoč pri izdelavi magistrskega dela. Prav tako lahko posvetite
zahvalo ostalim določenim osebam, ki so vam bili v času izdelave magistrskega dela
v neprecenljivo pomoč.
IZJAVA O AVTORSTVU
Podpisani (a) ____________, roj. ____________, študent/ka Fakultete za logistiko
Univerze v Mariboru, program ________________, izjavljam, da je magistrsko delo
z naslovom ______________________ pri mentorju ____________________ in
somentorju* __________________, avtorsko delo. V magistrskem delu so
uporabljeni viri in literatura korektno navedeni: teksti niso uporabljeni brez navedbe
avtorjev.
___________________
(podpis študenta/ke)
Celje – Krško, ___________
(datum)
Opomba: v izjavi prepišite tisti del besedila, ki se nanaša na vas oz. na vašo
situacijo. Črte niso potrebne: namesto njih vpišite manjkajoče besedilo
Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Magistrska naloga
Ime in priimek: Naslov magistrske naloge vi
POVZETEK
V povzetku v nekaj stavkih prikažemo vsebino magistrske naloge: problem in
njegovo rešitev.
Povzetek naj nima več kot 10 do 15 stavkov.
KLJUČNE BESEDE
Največ 5 pojmov oz. besed, ki opredeljujejo področje dela.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Magistrska naloga
Ime in prime: Naslov magistrske naloge vii
ABSTRACT (ali ZUSAMMENFASSUNG)
Prevod povzetka v angleščino ali nemščino.
KEY WORDS (ali: SCHLÜSSELWORTE)
Prevod ključnih besed v angleščino ali nemščino.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Magistrska naloga
Ime in prime: Naslov magistrske naloge viii
KAZALO
1 Uvod ......... ............................................................................................... xxx
1.1 Predstavitev problema ..................................................................... xxx
1.2 Predstavitev okolja .......................................................................... xxx
1.3 Metode dela ..................................................................................... xxx
2 Osnove ... (ali: Teoretične osnove ...) ...................................................... xxx
2.1 Podpoglavje ..................................................................................... xxx
2.2 Podpoglavje ..................................................................................... xxx
2.3 Podpoglavje ..................................................................................... xxx
3 Obstoječe stanje ...................................................................................... xxx
3.1 Posnetek stanja ................................................................................ xxx
3.2 Kritična analiza ............................................................................... xxx
3.2.1 Podpoglavje na drugem nivoju ............................................. xxx
3.2.2 Podpoglavje na drugem nivoju ............................................. xxx
4 Prenova ... (ali Preoblikovanje ....) ........................................................... xxx
4.1 Podpoglavje na prvem nivoju .......................................................... xxx
4.2 Podpoglavje na prvem nivoju .......................................................... xxx
4.2.1 Podpoglavje na drugem nivoju .............................................. xxx
4.2.2 Podpoglavje na drugem nivoju ............................................. xxx
5 Zaključki .................................................................................................. xxx
5.1 Ocena učinkov ................................................................................ xxx
5.2 Pogoji za uvedbo ............................................................................. xxx
5.3 Možnosti nadaljnega razvoja .......................................................... xxx
Literatura in viri ....................................................................................... xxx
Nakazana oblika kazala je le vzorec; lahko ga oblikujemo po želji.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Magistrska naloga
Ime in prime: Naslov magistrske naloge ix
KAZALO SLIK
Slika 1: Naziv slike .........
Slika 2: … (Vir …)
KAZALO TABEL
Tabela 1: Naziv tabele ...
KRATICE IN AKRONIMI
EMŠO: Enotna matična številka občana
PE: Poslovna enota
SQL: Standard query language: standardni povpraševalni jezik
Navedemo vse nestandardne kratice, ki smo jih uporabili v nalogi, in jih razložimo.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo ... študija
Ime in priimek: Naslov magistrske naloge Stran X od Y
1 UVOD
1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA
Predstavimo problem, ki ga rešujemo v magistrski nalogi.
Dikcija magistrske naloge je nevtralna. Govorimo v prvi osebi množine, torej:
ugotavljamo, da ... Raziskujemo ... Glede na to domnevamo, da ... ipd.
1.2 PREDSTAVITEV OKOLJA
Če se magistrsko delo nanaša na reševanje problema v nekem konkretnem podjetju,
kratko predstavimo delovno okolje oziroma podjetje.
Predstavimo predvsem dejavnost in proizvodni program, velikost, organiziranost in
organizacijsko shemo ipd.
Ne pozabiti: če v nalogi operiramo s podatki iz konkretnega okolja, moramo pridobiti
dovoljenje podjetja, da se podatki objavijo.
1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE
Prikažemo predpostavke ter omejitve za reševanje problema.
1.4 METODE DELA
Navedemo metode, ki so bile uporabljene pri izdelavi magistrskega dela.
Uvodno poglavje naj ne obsega več kot 5 % naloge.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo ... študija
Ime in priimek: Naslov magistrske naloge Stran X od Y
2 OSNOVE ... (ALI: TEORETIČNE OSNOVE ...)
2.1 PODPOGLAVJE ....
Podamo kratke teoretične osnove za področje raziskovanja v magistrski nalogi.
Pri zapisovanju teoretičnih snovi s pomočjo dane literature oz. vira moramo podatke
ustrezno citirati (literatura, vir, avtor…). Prav tako moramo ob direktnem kopiranju
(skeniranju) risb oz. slik iz literature oz. virov navesti ustrezne podatke (citiranje).
Poglavje o teoretičnih osnovah naj ne predstavlja več kot 15% naloge.
2.2 PODPOGLAVJE ...
Za oblikovanje naloge velja:
Robovi strani (margins): levo 3,5 cm, desno 3 cm, zgoraj 3,5 cm, spodaj 3 cm
(robovi na izpisanih straneh so nekaj večji zato, ker se naloga pri vezavi nekoliko
obreže).
Tekst:
prva možnost (Arial):
• Pisava (font): Arial (standardna pisava v MS Windows). Pisava velja za celo
nalogo in se med besedilom ne menja! Razne eksotične pisave niso zaželene.
• Velikost pisave:
tekst 11 točk z normalnim enojnim razmakom vrstic, obojestransko poravnan
(slog: Navaden / Telo besedila, oziroma • Bullet za označene [bulleted] vrstice)
naslovi glavnih poglavij (X) 15 točk krepko (slog: Naslov 1)
naslovi podpoglavij 1. reda (X.X) 13 točk krepko (slog: Naslov 2)
izjemoma: naslovi podpoglavij 2. reda (X.X.X) 11 točk krepko (slog: Naslov3)
podpisi k slikam, tabelam in grafom 11 točk ležeče (slog: Slika)
opombe 10 točk ležeče (slog: Opomba)
teksti v glavi in nogi 8 točk ležeče (slog: Noga).
alternativno druga možnost (Times New Roman):
• Pisava (font): Times New Roman (standardna pisava v MS Windows).
• Velikost pisave:
tekst 12 točk z normalnim enojnim razmakom vrstic, obojestransko poravnan
naslovi glavnih poglavij (X) 16 točk krepko
naslovi podpoglavij 1. reda (X.X) 14 točk krepko
izjemoma: naslovi podpoglavij 2. reda (X.X.X) 12 točk krepko
podpisi k slikam, tabelam in grafom 12 točk ležeče
Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo ... študija
Ime in priimek: Naslov magistrske naloge Stran X od Y
opombe 11 točk ležeče
teksti v glavi in nogi 9 točk ležeče.
alternativno tretja možnost (Tahoma):
• Pisava (font): Tahoma (standardna pisava v MS Windows).
• Velikost pisave:
tekst 11 točk z normalnim enojnim razmakom vrstic, obojestransko poravnan
naslovi glavnih poglavij (X) 15 točk krepko
naslovi podpoglavij 1. reda (X.X) 13 točk krepko
izjemoma: naslovi podpoglavij 2. reda (X.X.X) 11 točk krepko
podpisi k slikam in tabelam 11 točk ležeče
opombe 10 točk ležeče
teksti v glavi in nogi 8 točk ležeče.
• Izbrana vrsta pisave velja tudi za naslove poglavij, glave in noge itd.
• Robovi po tej predlogi.
• Glava in noga po tej predlogi. V glavi (in tudi na naslovni strani) navedemo nivo
študija. V nogi navedemo ime in priimek kandidata in naslov naloge.
• Vsako glavno poglavje začnemo na novi strani.
• Drobljenje vsebine v majhna podpoglavja ni zaželeno. Če je le mogoče,
podpoglavij 2. reda ne uporabljamo; eventualno navajamo le poudarjene naslove
(slog: Naslov 4) brez številke.
• Na dnu strani ne sme biti praznega prostora, če na naslednji strani ni novega
poglavja.
Slika 1: Vzorec ovitka
UNIVERZA v MARIBORU
FAKULTETA ZA LOGISTIKO
MAGISTRSKO DELO
IME IN PRIIMEK
IME iIN PRIIMEK DIPLOSKO DELO DELO
zadnja stran hrbet lice Arial, Times New
Roman ali
Tahoma, 14 točk
Arial, Times New
Roman ali
Tahoma, 36 točk
Arial, Times New
Roman ali
Tahoma, 18 točk
Arial, Times New
Roman ali
Tahoma, 18 točk
Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo ... študija
Ime in priimek: Naslov magistrske naloge Stran X od Y
Ovitek magistrske naloge naj bo izdelan po vzorcu. Ovitek naj bo temno modre
barve, napisi na njem srebrne barve.
Obseg in tisk:
Magistrska naloga praviloma obsega od 40 do 100 strani.
Natisnjena je lahko tudi obojestransko.
2.3 PODPOGLAVJE ....
Morebitne sprotne opombe avtomatsko številčimo 1 in izpisujemo na dnu strani.
Preveč opomb ni zaželeno.
1 Besedilo sprotne opombe. Besedilo sprotne opombe. Besedilo sprotne opombe.
Besedilo sprotne opombe.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo ... študija
Ime in priimek: Naslov magistrske naloge Stran X od Y
3 OBSTOJEČE STANJE ....
3.1 POSNETEK STANJA ....
Kadar gre za prenovo procesov, najprej izvedemo posnetek obstoječega stanja.
Za izvedbo posnetka je koristno uporabiti neko orodje za modeliranje procesov (npr.
ARIS, Income, ViFlow, Visio ...) ali tehniko blok diagramov. Posnetek
komentiramo tudi verbalno.
Slika 2: Naziv slike .........
Če uporabljamo slike iz drugih virov (skenirane ali zajete z zaslona, pa tudi
prerisane), je v podpisu k sliki obvezno navajamo vir.
Slike se številčijo rastoče od 1 dalje (slog: Slika). Slike navedemo v kazalu slik na
koncu naloge. Grafi se smatrajo za slike.
Slike so vključene med besedilo in ne smejo presegati roba besedila; lahko so
nekoliko zamaknjene od levega robu. Pri manjših slikah sicer lahko uporabimo
oblivanje z besedilom, vendar to ni priporočljivo. Pretirano barvno pisane slike niso
zaželene.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo ... študija
Ime in priimek: Naslov magistrske naloge Stran X od Y
Slika 3: … (Vir 2003)
Za vse citate oziroma uporabo idej iz literature vedno navedemo vir. Vire v besedilu
navajamo na enega od naslednjih načinov:
" ... kot navaja Smith (2003), se metoda uporablja ...", ali
" ... kot je navedeno v (Smith 2003), je potrebno ...", ali
" ... v skladu s (Smith, 2003, stran 234) ter (Johnson in drugi, 2001, 2002) pa je ..."
V spisku virov in literature, ki je na koncu naloge, se navajajo celotni bibliografski
podatki (glej primer).
Nevsakdanje kratice, okrajšave in akronime ter morebitne tuje strokovne izraze
raztolmačimo na koncu dela.
Poglavje o obstoječem stanju predstavlja (poleg poglavja o prenovljenem stanju)
glavnino naloge – 30 % naloge.
3.2 KRITIČNA ANALIZA .....
3.2.1 PODPOGLAVJE NA DRUGEM NIVOJU (izjemoma!) ....
V kritični analizi predvsem ocenimo šibke točke oziroma pomanjkljivosti
obstoječega stanja.
AAA BBB CCC ....
111 121 131 ...
112 122 132 ...
113 123 133 ...
... ... ...
Tabela 1: ...
Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo ... študija
Ime in priimek: Naslov magistrske naloge Stran X od Y
Tabele številčimo ločeno od slik, a na isti način (slog: Slika). Tudi tabele ne smejo
segati preko roba strani. Za velike tabele uporabimo ležečo obliko.
Vse slike in tabele navedemo v kazalih slik in tabel na koncu dela.
Če kakih slik ali tabel ne moremo vključiti med besedilo, jih dodamo kot prilogo na
konec besedila in navedemo v spisku prilog.
3.2.2 PODPOGLAVJE NA DRUGEM NIVOJU (izjemoma!)....
Raje navedemo poudarjen naslov (slog: Naslov 3)
Besedilo.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo ... študija
Ime in priimek: Naslov magistrske naloge Stran X od Y
4 PRENOVA ... (ALI PREOBLIKOVANJE ....)
4.1 PODPOGLAVJE NA PRVEM NIVOJU ....
Tudi za predstavitev koncepta prenove je koristno uporabiti neko orodje za
modeliranje procesov (npr. ARIS, Income, ViFlow, Visio ...) ali tehniko blok
diagramov. Prenovljeni proces komentiramo tudi verbalno.
Poglavje o prenovljenem stanju predstavlja (poleg poglavja o obstoječem stanju)
glavnino naloge - 40% naloge.
4.2 PODPOGLAVJE NA PRVEM NIVOJU ....
4.2.1 PODPOGLAVJE NA DRUGEM NIVOJU (izjemoma!) ...
Prenova...
Prenova...
4.2.2 PODPOGLAVJE NA DRUGEM NIVOJU (Izjemoma!) ...
Prenova....
Prenova....
Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo ... študija
Ime in priimek: Naslov magistrske naloge Stran X od Y
5 ZAKLJUČKI
5.1 OCENA UČINKOV
Ocenimo učinke prenovljenega procesa. Učinke moramo – če je le mogoče – oceniti
tudi kvantitativno.
5.2 POGOJI ZA UVEDBO
Navedemo pogoje za uvedbo rešitve (kadri, tehnična sredstva, finančna sredstva ...).
5.3 MOŽNOSTI NADALJNEGA RAZVOJA
Nakažemo možnosti nadaljnjega razvoja oziroma razširitve ali generalizacije rešitve.
Zaključno poglavje naj obsega 10 % naloge.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo ... študija
Ime in priimek: Naslov magistrske naloge Stran X od Y
LITERATURA IN VIRI
Knjige:
Dolžan, J. (2002) Knjiga ta in ta, Tiskarna, Ljubljana.
Smith, S.I. (2003) Business Information Systems in Organization, Book Publishing,
New York.
Poglavje v knjigi:
Kovač, M. (2003) Poglavje o temi A. Knjiga Tapata - izbrana poglavja (Novak, A.,
Dolžan, B., Kranjec, C., uredniki) , strani 234-345, Založba, Kraj.
Werner, G. (2001) Facts about Theme B. Business and Informatics: Selected Topics
(Wilkinson, F., Editor), strani 111-222, Publishing House, Town.
Članek v reviji (poleg letnika v oklepaju navedemo tudi številko v letniku):
Učitelj, M. (2003) Članek, ki obravnava temo to in to, Organizacija, 31(4), strani
234-345.
Poročila, interni dokumenti:
Podjetje (2002) Delovno gradivo iz seminarja: Uspešno življenje, Mala firma ta in ta,
2002.
Učitelj, J. (2001) Zapiski predavanj: Predmet ta in ta.
Spletne strani:
Vsebina spletne strani. http://www.stran-ta-in-ta.com
Navajanje samo naslova spletne strani ni dovolj. http://www.druga.stran.org
Napisati datum, ko je bil spletni naslov obiskan.
Navedbe literature in virov uredimo po abecednem redu in letnici izdaje.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo ... študija
Ime in priimek: Naslov magistrske naloge Stran X od Y
PRILOGE
Priloga 1: Vsebina ....
Priloga 2: Vsebina ....
POJMOVNIK
Če smo v nalogi uporabili tudi kake manj znane tuje strokovne izraze, jih tu
razložimo, npr.
bullet: posebna oznaka na začetku vrstice besedila

ninanana123 · Pridružen/-a: 19.07. 2009, 17:32 Prispevkov: 1783

Univerza v Ljubljani
Filozofska fakulteta
Oddelek za muzikologijo
Navodila za vsebinsko in grafično oblikovanje
univerzitetnih pisnih izdelkov
Ljubljana 2010
2
1. Uvod
Navodila za vsebinsko in grafično oblikovanje univerzitetnih pisnih izdelkov, ki smo jih sprejeli
na Oddelku za muzikologijo, imajo predvsem namen pomagati študentom pri pisanju pisnih
izdelkov v času dodiplomskega in podiplomskega študija. Z njihovo pomočjo bo olajšano
sodelovanje med študentom in izvajalcem predmeta oz. mentorjem, saj slednjim ne bo potrebno
vedno znova pojasnjevati osnovnih formalnih pravil za oblikovanje znanstvenih besedil. S tem bo
več časa ostalo za druga, vsebinsko pomembnejša vprašanja.
Sledeča navodila so za študente oddelka za muzikologijo zavezujoča. Določajo oblikovanje vseh
v času študija oddanih besedil (seminarsko, diplomsko, magistrsko in doktorsko delo).
Zamišljena so kot nekakšen obvezen zgled. Ta v primerih, ko bi bilo možno besedilo ali katerega
od njegovih elementov - upoštevajoč v sodobnem znanstvenem pisanju uveljavljeno prakso -
oblikovati na več različnih načinov, že določa enega od njih. Zato nima namena predstavljati vseh
različnih sprejemljivih možnosti. Študent, ki bi se želel seznaniti tudi z njimi, jih lahko najde v
seznamu priporočene literature na koncu navodil.
Morebitni drugi prispevki, predvsem tisti bolj publicističnega značaja (kritike, recenzije, ipd.) se
oblikujejo po dogovoru z izvajalcem predmeta, za katerega se izdelek pripravlja. Ta dogovor
lahko sloni tudi na delni uporabi tu navedenih pravil.
3
2. Sestavni deli univerzitetnega pisnega izdelka, njihova vsebina in oblikovanje
Deli in poglavja univerzitetnih pisnih izdelkov praviloma sledijo naslednjemu zaporedju:
1) Naslovna stran
2) Izjava o avtorstvu
3) Izvleček in ključne besede (neobvezno pri seminarskih delih)
4) Kazalo (neobvezno pri seminarskih delih)
5) Predgovor (neobvezen, običajen pri diplomskem, magistrskem in doktorskem delu)
6) Uvod
7) Obravnava
Cool

Zaključek ali Sklep
9) Povzetek (neobvezen pri seminarskih delih)
10) Viri in literatura
11) Seznami (po želji avtorja)
12) Priloge (po želji avtorja)
2.1. Naslovna stran
Namen naslovne strani je, da uporabniku univerzitetnega pisnega izdelka v čim bolj pregledni
obliki posreduje osnovne informacije o avtorju, naslovu, podnaslovu, vrsti dela, kraju in letu
izdelave, ustanovi in oddelku na katerem je bil predložen, stopnji študija, ki jo študent opravlja in
mentorju, ki je pri sodeloval pri izdelavi dela. Pri seminarskem delu se podatke dopolni še z
letnikom študija, v katerega je študent vpisan. Navedba obeh smeri dvopredmetnega študija je
potrebna le pri skupnih diplomskih delih.
Naslovni list naj bo oblikovan po ustreznem vzorcu v Prilogi 1 (besedilo v oglatem oklepaju se
nadomesti z ustreznimi podatki). Pri oblikovanju naj se avtorji izogibajo navajanju dodatnih
informacij in grafično zahtevnemu oblikovanju. Naloga naslovnega lista je le hitro in nedvoumno
posredovati osnovne informacije o delu, ne pa pričati o nadarjenosti avtorja za grafično
oblikovanje.
2.2. Izjava o avtorstvu
Izvodom univerzitetne naloge, ki jih avtor predloži v pregled, mora za naslovni list uvezati tudi
izjavo o avtorstvu, ki mora biti oblikovana po zgledu v Prilogi 4.
2.3. Izvleček in ključne besede
Izvleček, ki naj obsega do 250 znakov, kratko povzema vsebino univerzitetnega dela. Izvleček
naj bo preveden tudi v angleški jezik.
Avtor mora na isti strani kot izvleček navesti tudi od 3 do 5 ključnih besed v slovenskem in
angleškem jeziku. Avtorji seminarskih nalog določijo ključne besede ob pomoči mentorja. Pri
diplomskih, magistrskih in doktorskih delih pa se pred oddajo posvetujejo z bibliotekarji Oddelka
za muzikologijo.
2.4. Kazalo
Kazalo naj vsebuje vse označbe poglavij in podpoglavij, njihove naslove in številko začetne
strani, kakor si sledijo v besedilu. Kazalo mora nakazovati tudi naslove in začetne strani
morebitnih prilog oz. dodatkov. Če so poglavja in podpoglavja v besedilu oštevilčena po
decimalnem ali kakšnem drugem sistemu, številčenje povzamemo tudi v kazalu.
Poglavja in podpoglavja praviloma pišemo v stolpcu (Primer 1). Struktura poglavij in
podpoglavij mora biti v primeru, da jih ne številčimo z decimalnim sistemom, nakazana z levim
4
umikom (Primer 2). Če je besedilo izredno obsežno in imajo poglavja veliko podpoglavij, lahko
slednja navedemo tudi linearno. (Primer 3). Zelo koristno je konec vsakega naslova poglavja in
pripadajočo številko strani povezati z vrsto pik, ki v obsežnejših kazalih olajšajo povezavo
naslova s pravo stranjo. (Primer 1, 2).
Primer 1:
1. Predgovor ....................................................................................................................... 5
2. Temelji ........................................................................................................................... 9
3. Obdobje romanike in gotike ......................................................................................... 23
3.1. Vloga samostanov in cerkva v razvoju glasbene umetnosti ...................................... 25
3.2. Posvetna glasba ......................................................................................................... 47
4. Obdobje prehoda od gotike k renesansi........................................................................ 69
(itd.)
Primer 2:
Predgovor ........................................................................................................................... 5
Temelji ............................................................................................................................... 9
Obdobje romanike in gotike ............................................................................................. 23
Vloga samostanov in cerkva v razvoju glasbene umetnosti ............................... 25
Posvetna glasba .................................................................................................. 47
Glasbeniki .......................................................................................................... 56
Obdobje prehoda od gotike k renesansi............................................................................ 69
(itd.)
Primer 3:
Predgovor ........................................................................................................................... 5
Temelji ............................................................................................................................... 9
Najstarejši glasbeni spomeniki. Izguba politične samostojnosti in pokristjanjenje.
Virgil in glasbeni delo njegove misije. Statuta Salisburgensia. Kirielejsoni in njih
vpliv na formiranje srednjeveških slovenskih slovenskih cerkvenih pesmi. Glasba
pri ustoličevanju koroških vojvod na Gosposvetskem polju. Prenašanje poganskih
običajev v krščanski okvir. Ljudska posvetna pesem. Ljudski instrumenti in plesi.
Prvi stik z zahodno umetno glasbeno kulturo.
Obdobje romanike in gotike ............................................................................................. 23
(itd.)
Pri sestavljanju kazala ne povzemamo morebitnih značilnosti grafičnega oblikovanja naslovov, ki
so v knjižnem bloku uporabljena z namenom, da naslove oz. podnaslove ločijo od ostalega
besedila (npr. pisava s krepkimi, kurzivnimi, večjimi, velikimi črkami itd.).
2.5. Predgovor
V predgovoru avtor navede razloge, ki so ga privedli do izbire teme, morebitne zahvale
posameznikom in institucijam, ki so mu pomagale pri pripravi naloge ipd. Grafično oblikovanje
besedila je enako kot v ostalih delih naloge.
2.6. Uvod
V uvodu avtor običajno širše pojasni naslov oz. temo univerzitetnega dela; če je potrebno
podrobneje definira kakšnega od ključnih strokovnih terminov iz naslova, kratko oriše dosedanje
raziskave obravnavne teme, predstavi razpoložljive vire, pojasni metodologijo dela in načrt
obravnave predstavljene v nadaljevanju besedila. Grafično oblikovanje besedila je enako kot v
ostalih delih naloge.
2.7. Obravnava
Osrednji del besedila obravnava izbrano temo po v uvodu predstavljenem načrtu. Ta je odvisen
predvsem od vsebine same, načina obravnave, uporabljene metodologije itd. Morebitna notranja
5
delitev obravnave na poglavja je odvisna od narave in obsežnosti same teme. Pri krajših pisnih
izdelkih (seminarska dela) je lahko tudi enovita, pri obsežnejših pa se lahko členi na več poglavij,
ki imajo lahko tudi podpoglavja (npr. pri magistrskem in doktorskem delu). Razlogi za členitev
morajo biti predvsem vsebinski. Tako dobljena poglavja naj bodo smiselne, zaokrožene celote.
Izogibati se moramo prekratkim in preštevilnim. Notranjo členitev lahko študent določi ob
pomoči mentorja.
Poglavja lahko številčimo na dva načina:
a) z desetiškim številčenjem
1. Prvi del
1.1. Prvo poglavje
1.1.1. Prvo podpoglavje
1.1.1.1. Prvi odstavek
1.2. Drugo poglavje
(itd.)
b) z uporabo alfanumeričnega sistema
I. Prvi del
1. Prvo poglavje
a) Prvo podpoglavje
a) Prvi odstavek
b) Drugo podpoglavje
II. Drugo poglavje
(itd.)
2.8. Zaključek ali Sklep
V sklepnem delu izdelka naj bodo na kratko povzeti postavljeni cilji diplomskega dela in bistveni
izsledki, ki odgovarjajo na zastavljena vprašanja. Avtor lahko na koncu opozori tudi na morebitna
nedorečena vprašanja ali nove probleme, ki jih je obravnava odprla, ter opozori na možnosti
nadaljnjih raziskav. Izsledki naj bodo predstavljeni pregledno in zgoščeno. Avtor se mora
izogibati ponavljanju dejstev, ki jih je že navedel v obravnavi. Bralca naj raje napoti na ustrezno
mesto, npr.
Kot smo pokazali na strani 23 ...
... glej Primer 1 ...
... iz Tabele 7 je razvidno ...
ipd.
2.9. Povzetek v enem od svetovnih jezikov
Povzetek v enem od svetovnih jezikov je strnjen pregled vsebine dela, ki na kratko oriše temo
naloge, metodologijo in izsledke raziskave. Dolžina povzetka je odvisna od obsega in tipa
univerzitetnega dela. Obvezen je za vse tipe univerzitetnega dela, razen za seminarska dela.
2.10. Viri in literatura
Seznam virov in literature oblikujemo kot samostojno poglavje. V njem navedemo zares vse vire
in literaturo, ki so bili uporabljeni za pripravo naloge, in sicer ne glede na to, ali so bila navedena
tudi v besedilu oz. v opombah ali pa so bila le splošen vir informacij. Navajanje vseh
uporabljenih virov je pomembno tudi zato, ker njihov obseg in izbor pogosto odraža vestnost in
iznajdljivost avtorja pri iskanju informacij, s tem pa tudi strokovno vrednost predloženega dela.
Tradicionalno uveljavljena je delitev na a) vire (primarni viri) in b) literaturo (sekundarni viri).
Razdelitev uporabljenega gradiva na primarne in sekundarne vire je lahko včasih težavna. Pri
določenih temah so lahko viri, ki so po svoji obliki literatura (knjige, članki, ipd.), pravzaprav
6
primarni vir. Tako je lahko npr. rokopisna zgodovina Filharmonične družbe v Ljubljani, ki jo je
spisal Friedrich Keesbacher, hkrati primarni (npr. za čas, ki ga je avtor sam doživljal in
sooblikoval) in sekundarni vir (za čas, ki ga je poznal le iz arhivskega gradiva). Podobno so lahko
pri obravnavi vprašanja razvoja konceptov glasbene zgodovine na Slovenskem spisi Josipa
Mantuanija vir, čeprav so po svoji naravi literatura (torej sekundarni vir) o predmetih, ki jih
obravnavajo. Zato je včasih bolj smiselno uporabljene vire in literaturo razvrstiti v več sklopov
po njihovi obliki. Uporaben vzorec je:
1. Besedilno gradivo
a) rokopisno in arhivsko gradivo
b) objavljena besedila (v vseh medijih)
c) govorjena besedila
2. Glasbeno gradivo
a) notni rokopisi
b) notni tiski
c) izvedbe glasbenih del
Posamezni sklopi seznama virov in literature so urejeni po abecednem redu zapisov, s katerimi po
v nadaljevanju določenih zgledih opisujemo uporabljeno rokopisno gradivo, publikacije in druge
vire. Mesto zapisa v seznamu določa prva črka zapisa. Zapis, pri katerem navajamo več avtorjev,
vodilni (prvi) avtor pa je nekdo, ki se v seznamu pojavlja tudi kot samostojni avtor, uvrstimo za
samostojna dela vodilnega (prvega) avtorja. Če ima več del z več avtorji istega vodilnega
(prvega) avtorja, jih razvrstimo v abecedni red po priimku drugega avtorja. Anonimne publikacije
uvrstimo v abecedni red po prvi črki naslova. Pri tem zahteva posebno pozornost razvrstitev
tujejezičnih naslovov, saj jih moramo razvrstiti smiselno in ne le mehanično. Pri razvrstitvi v
abecedni seznam tako praviloma ne upoštevamo nepovednih elementov na začetku zapisa, kot so
npr. členi (A, An, The, Der, Die, Das, Le, Il ipd.).
2.10.1. Besedilno gradivo
2.10.1.1. Rokopisno in arhivsko besedilno gradivo
V to skupino spada gradivo, ki ni bilo objavljeno (publicirano). Navedba podatkov o
uporabljenem arhivskem gradivu mora bralcu omogočiti enostavno identifikacijo uporabljenega
gradiva, oz. njegovega dela. Zato ga moramo čim bolj natančno opisati.
Za opisovanje listin in drugega neobjavljenega arhivskega gradiva uporabljamo pravila, ki jih -
glede na ureditev svoje zbirke - priporoča arhiv, ki gradivo hrani. Ta pravila so običajno
navedena v vodnikih po arhivskih zbirkah, ki jih izdajajo arhivske institucije, mnoge pa najdemo
tudi na njihovih internetnih straneh.
Vzorec za citiranje arhivskega gradiva Arhiva Slovenije tako obsega:
[Polno ime ali kratica arhiva], [Signatura fonda ali zbirke], [Ime fonda], [Naslov enote], [Številka tehnične
enote, v kateri je gradivo]
Arhiv Republike Slovenije, AS 33, Deželna vlada v Ljubljani, Zapisnik 3. redne seje z dne 14. 2. 1907, a.e.
1567, š. 15
Zgodovinski arhiv Ljubljana uporablja nekoliko modificirano varianto:
[Polno ime ali kratica arhiva], [Kratica občine], [Oznaka ali signatura fonda], [Številka škatle ali fascikla, v
kateri je gradivo, številka folija]
Zgodovinski arhiv Ljubljana, LJU, Občina Brezovica pri Ljubljani, škatla 2, delovodna št. 1113, 14.5.1930.
ZAL, LJU, Reg I/2015, fol. 301.
7
V primeru, da arhivska zbirka nima izoblikovanih posebnih pravil za navajanje arhivskega
gradiva, ali pa uporabljamo gradivo iz zasebne zbirke, lahko smiselno prilagodimo navedene
vzorce.
Nekatere vrste arhivskega gradiva lahko opišemo tudi po vzorcu, ki je soroden tistemu, ki ga
uporabljamo za navajanje nekaterih vrst publikacij. Pri rokopisih ali tipkopisih zaključenih, a
neobjavljenih del, praviloma navajamo avtorja, naslov oz. opis v narekovaju, obliko zapisa (Rkp.
– rokopis, Tkp. - tipkopis) in - če je mogoče - tudi nahajališče (ime knjižnice ali arhiva, naziv
oddelka in signaturo). Pri zaključenih znanstvenih delih navedemo tudi letnico nastanka (če je
navedena na rokopisu). (Za podrobnejša navodila glede pisanja imen in drugih elementov zapisa
prim. spodaj 2.9.1.2.)
Osterc, Slavko. »Glasbena zgodovina.« Tkp. NUK, Glasbena zbirka, Ljubljana.
Neobjavljeno pismo v arhivski zbirki lahko opišemo tudi po naslednjem vzorcu,
Hladnik, Ignacij. Pismo Stanku Premrlu. 3. okt. 1908. Premrlova pisma. NUK, Glasbena zbirka, Ljubljana.
podobno pa velja tudi za prejeto pismo živečega avtorja.
Barbo, Matjaž. Pismo avtorju. 23. jun. 2003.
2.10.1.2. Objavljena besedila
Posamezne zapise v seznamu objavljenih besedil pišemo po osnovnih vzorcih, ki so z manjšimi
jezikovno pogojenimi spremembami povzeti po v humanistiki široko sprejetem mednarodnem
standardu, oblikovanem s strani MLA (Modern Language Association):
a) Knjige in druge samostojne tiskane publikacije
Knjige in druge samostojne publikacije navajamo po naslednjem osnovnem vzorcu. Vsako od
enot navedka končuje pika.
Avtorjevo ime in priimek. Naslov publikacije. Podatki o izdaji.
Avtorjevo ime in priimek pišemo v inverziji, saj to omogoča lažje (pri uporabi računalnika tudi
samodejno) razvrščanje po abecednem redu.
Cvetko, Dragotin
Težave nastanejo pri imenih, ki vsebujejo člene in predloge (de, la, d', di, ipd.) ali različne
plemiške in druge naslove. Po pravilu izpuščamo daljše naslove kot so vojvoda, knez, baron,
plemeniti (pl.) itd. Ohranimo le tiste elemente imena, ki so sestavni del priimka (du, de, di, d',
von, itd.).
Köchel, Ludwig von
Beethoven, Ludwig van
Pri inverziji starejših in tujejezičnih imen ni mogoče določiti točnih pravil. Zato se običajno od
primera do primera odločamo, katera oblika je naravnejša in bližja sodobni praksi.
La Motte, Diether de
Palestrina, Giovanni P. da
Clemens non Papa
Pri avtorjih z več imeni pišemo običajno prvo ime v celoti, druga pa le z začetnico. Izjemoma
lahko pišemo tudi vsa imena, če menimo, da bo to pomagalo bralcu točneje izslediti avtorja.
Hoffmann, Ernst T. A.
8
Pri pisanju imen izpuščamo vse nazive pred imenom in za njim (dr., prof., akademik, ing., PhD,
SJ, OFM, itd.).
p. Hugolin Sattner OFM navajamo kot: Sattner, Hugolin.
Če na viru ni polnega imena avtorja, pa ga lahko z gotovostjo določimo, pišemo dopolnjene dele
imena v oglatem oklepaju.
Ukmar, V[ilko].
Če je publikacija delo dveh ali treh avtorjev, jih v seznamu navajamo v enakem vrstnem redu, kot
so navedeni na naslovni strani v publikaciji. V inverziji pišemo le ime prvega avtorja.
Höfler, Janez, in Ivan Klemenčič.
Andreis, Josip, Dragotin Cvetko in Stana ðurić-Klajn.
Koci, Akil in dr.
Če pripada avtorstvo publikacije neki ustanovi, jo pišemo na mesto avtorja.
Ministrstvo za kulturo.
Če navajamo publikacijo, pri kateri je vodilni avtor urednik (zbornik, antologija, ipd.), to
označimo s pristavkom »ur.« v oklepaju za imenom.
Dahlhaus, Carl, (ur.)
Naslov knjige pišemo v celoti in v poševni pisavi (če to ni mogoče, lahko tudi podčrtano).
Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem.
Če ima knjiga podnaslov, ga pišemo za dvopičjem. Tudi podnaslov je v poševni pisavi (če to ni
mogoče, tudi podčrtano).
Glasbila na ptujskem gradu: Instrumentarij salonov ter meščanskih in plemiških kapel.
Pri navajanju podatkov o izdaji navajamo le splošne podatke, ki bralcu omogočajo natančno
določiti, katero izdajo navedenega dela smo uporabljali. Podatke črpamo iz uporabljane knjige
same, ne pa iz bibliografij ali katalogov. Običajno navajamo kraj, založnika in leto izdaje.
Rijavec, Andrej. Slovenska glasbena dela. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1979.
Če je navedenih več krajev založbe, navajamo le prvega.
Npr. založbo Bärenreiter, ki ima sedeže v Kasslu, Baslu, Londonu, New York in Pragi navajamo le:
Kassel: Bärenreiter, 1992.
Če v publikaciji ni izrecno navedena letnica izdaje, lahko uporabimo zadnjo letnico avtorske
zaščite (copyright).
Antologijo enega ali dveh urednikov navajamo po naslednjem vzorcu:
Gspan, Alfons in Anton Slodnjak, (ur.). Cvetnik slovenskega umetnega pesništva do srede XIX. stoletja.
Ljubljana: Slovenska matica 1978-79.
Če knjiga na naslovni strani nima navedenega imena avtorja ali urednika, jo navajamo kot
anonimno delo.
Leksikon Cankarjeve založbe. 5. izd. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1988.
Literarna dela, zlasti starejša, pogosto izidejo v izdajah, ki so plod uredniškega dela nekega
strokovnjaka-urednika, ki iz več virov oblikuje »izdajo« besedila oz. besedilo uredi (npr.
prilagodi sodobnemu pravopisu ipd.). Pri takih izdajah navajamo tudi urednika in sicer za
naslovom.
Prešeren, France. Poezije. Ur. Anton Slodnjak. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1958.
9
Podobno velja za prevode, ki jih uporabljamo. Vedno navajamo naslov prevoda in ne izvirnika.
La Motte, Diether de. Nauk o harmoniji. Prev. Matjaž Barbo. Ljubljana: Glasbena šola Vič-Rudnik, 2003.
Običajen zapis pomeni, da se sklicujemo na prvo izdajo. Če uporabljamo katero od morebitnih
kasnejših izdaj, moramo to posebej navesti.
Grout, Donald J. in Claude V. Palisca. History of Western Music. 4. izd. New York: Norton, 1988.
Če uporabljamo ponatis nekega dela, moramo to nakazati tako, da podatke o izvirni izdaji
navedemo za naslovom (ločene z vejicami), med podatki o kraju, založbi in letu izdaje pa pišemo
podatke knjige, ki jo uporabljamo.
Reich, Willi. Alban Berg. Zürich, Atlantis, 1963. München: Piper, 1985.
Pri reprintih izrecno navedemo, da gre za reprint, ki ohranja grafično podobo ponatisnjene
publikacije.
Bach, Carl Ph. E. Versuch über die wahre Art, das Klavier zu spielen. Berlin, 1753. Rep. Leipzig: Breitkopf
& Härtel, 1957.
Če uporabljamo vse zvezke dela v več zvezkih, navedemo v seznamu literature le skupno število
zvezkov, in sicer neposredno pred podatki o kraju, založbi in letu izdaja.
Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. 3 zv. Ljubljana, Državna založba
Slovenije, 1958-1960.
Sicer navedemo le zvezek, ki smo ga uporabili:
Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. 1. zv. Ljubljana, Državna založba
Slovenije, 1958.
Mnoge knjige izhajajo v zbirkah. V tem primeru navedemo naslov zbirke pred podatki o kraju,
založbi in letu izdaje. Zbirke so lahko štete (posamezne enote zbirke so oštevilčene):
Schwindt-Gross, Nicole. Musikwissenschaftliches Arbeiten: Hilfsmittel-Techniken-Aufgaben. Bärenreiter
Studienbücher Musik 1. Kassel: Bärenreiter, 1992.
ali neštete:
Cvetko, Dragotin. Anton Lajovic. Znameniti Slovenci. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1987.
Pri knjigah z dvema (ali več) založnikoma navajamo kraj in ime obeh (vseh) založb, ločene s
podpičjem:
Abert, Anna A. Geschichte der Oper. Kassel: Bärenreiter; Weimar: Metzler, 1994.
Zbornike navajamo kot knjige.
Snoj, Jurij in Darja Frelih, (ur.). Zbornik ob jubileju Jožeta Sivca. Ljubljana: Slovensko muzikološko
društvo, 2000.
Če gre za zbornik prispevkov na kongresu, lahko naslov dopolnimo s podatki o njem. Če so ti
navedeni na naslovnem listu kot podnaslov, jih navajamo po zgledu za naslov s podnaslovom (gl.
zgoraj), sicer pa:
Snoj, Jurij, (ur.). Srednjeveška glasba na Slovenskem in njene evropske vzporednice. Zbornik referatov z
mednarodnega simpozija, Ljubljana, junij 1997. Ljubljana: ZRC SAZU, 1998.
Pri knjigah, ki so izšle v tujini, pišemo kraj izdaje, kot je naveden v publikaciji. Morebitno
slovensko ime kraja lahko dodamo v oglatem oklepaju.
Flotzinger, Rudolf in Gernot Gruber, (ur.) Musikgeschichte Österreichs. 3 zv. 2. izd. Wien [Dunaj]: Böhlau,
1995
Pri knjigah, ki so izšle pred letom 1900 izpuščamo ime založbe.
Sattner, Hugolin. Cerkvena glasba kakošna je in kakošna bi morala biti. Ljubljana, 1878.
10
Neobjavljena univerzitetna dela navajamo podobno kot knjigo, s tem da naslova ne pišemo
poševno (ali podčrtano), temveč ga postavimo v narekovaj in dopolnimo z ustrezno kratico (Dis.,
Mag., Dipl., Sem.) Namesto kraja in založbe navajamo naziv univerze.
Snoj, Jurij. »Fragmenti srednjeveških koralnih rokopisov s poznogotsko notacijo v Ljubljani.« Dis. Univerza
v Ljubljani, 1983.
Če na knjigi manjka kateri od podatkov o kraju, založbi ali letu in smo te podatke pridobili iz
drugih virov, jih pišemo v oglatem oklepaju:
Linhart, Anton T. Blumen aus Krain für das Jahr 1781. Ljubljana: Eger, [1781].
ali pa s kratico n. p. navedemo, da podatka nimamo:
Linhart, Anton T. Blumen aus Krain für das Jahr 1781. Ljubljana: Eger, n. p.
b) Nesamostojne tiskane publikacije
Članek v reviji je verjetno najbolj pogosto navajan tip nesamostojne publikacije. Pišemo ga po
naslednjem zgledu:
Avtorjevo ime. »Naslov članka.« Podatki o reviji.
Pri pisanju imena avtorja in naslova veljajo vsa že zgoraj navedena pravila (za dva avtorja, tri ali
več avtorjev, pisanje podnaslova, dopolnjevanje manjkajočih podatkov ipd.).
Podatki o reviji obsegajo ime revije (poševno ali podčrtano) letnik, leto izida (v oklepaju) in za
dvopičjem začetno in končno stran. Navajanje številke ni potrebno, kadar je cel letnik revije
tekoče oštevilčen.
Adler, Guido. »Haydn and the Viennese Classical School.« Musical Quarterly 18 (1932): 191-207.
V nasprotnem primeru navajamo podatek o številki ob navedbi letnika. Ločimo ju s piko.
Klančnik, Franc. »Slovenski organisti, njihovo delo in plača.« Jugoslavenski muzičar 6.1 (1928): 3-4.
Nekatere periodične publikacije so izhajale v več vrstah (serijah). Pri teh moramo navesti, na
katero vrsto se nananša številčenje letnikov:
Radole, Giuseppe. »Musicisti a Trieste sul finire del cinquecento e nei primi del seicento.« Archeografo
Triestino 4. ser. 22 (1959): 112-121.
Članek v časniku lahko navajamo enako kot članek v reviji, lahko pa tudi na poenostavljen način.
V tem primeru navajamo ime časnika, datum izida, če je potrebno izdajo in pa številko oz.
oznako strani. Podobno ravnamo pri navajanju članka iz tednika, mesečnika, ipd. Če članek
presega eno stran, moramo navesti tudi razpon strani.
Barbo, Matjaž. »P. Hugolin Sattner.« Delo 20. nov. 2000: 8.
Ocene navajamo podobno kot članke v revijah oz. časnikih. Navedbo dopolnimo s podatki o
ocenjevanem delu: Pri tem razlikujemo med:
- nepodpisano oceno, brez naslova:
Ocena 20 cerkvenih pesmi, A. Foersterja. Učiteljski tovariš 16 (1876): 224.
-nepodpisano oceno z naslovom:
»Nove muzikalije.« Ocena Ave, op. 25 Ignacija Hladnika. Dom in svet 9 (1896): 352.
- podpisano oceno brez naslova
Premrl, Stanko. Ocena Credo, Antona Foersterja. Cerkveni glasbenik 35 (1912): 7.
- podpisana ocena z naslovom
11
Stefanija, Leon. »Življenjepis kot dokument dobe.« Ocena Mirko Polič - dirigent in skladatelj, Cirila
Cvetka. Razgledi, 7. feb. 1996: 25-26.
Članek, ki nima navedenega avtorja:
»Anton Nedved.« Ljubljanski zvon 2 (1882): 60-61.
Pismo bralca
Sattner, Hugolin. Pismo. Cerkveni glasbenik 25 (1902): 5.
Članke, ki so izšli v nadaljevanjih, ali vrsto sorodnih člankov navajamo kot en zapis. Navajamo
vse številke in strani, na katerih je objavljen.
Mantuani, Josip. »Jakobus Gallus.« Cerkveni glasbenik 14 (1891): 49-53, 57-65.
Mantuani, Josip. »Pasijonska procesija v Loki.« Carniola: Izvestja muzejskega društva za Kranjsko 7
(1916): 222-232; 8 (1917): 15-44.
Če je članek v nadaljevanjih izšel v publikaciji, v kateri strani letnika niso tekoče oštevilčene,
navajamo tudi številko zvezka. Pišemo jo za številko letnika in jo ločimo s piko. Če je članek v
več zvezkih, njihove številke ločimo z vejicami.
Jarh, Janez. »Društvo slovenskih organistov v Celju, njegov razvoj in borba za obstanek.« Jugoslavenski
muzičar 4.2, 6, 7 (1926): 1-2; 3; 2-3.
Celotno posebno številko navajamo po naslednjem zgledu:
Faganel, Tomaž, (ur.). Posvet o konceptu nove zgodovine glasbe na Slovenskem. Bilten posebna številka
(1997).
Članek v zborniku navajamo podobno kot članek v periodiki:
Snoj, Jurij. »Zgodovinsko glasboslovje o srednjeveškem glasbenem rokopisju na Slovenskem.«
Srednjeveška glasba na Slovenskem in njene evropske vzporednice. Zbornik referatov z mednarodnega
simpozija, Ljubljana, junij 1997. Ur. Jurij Snoj. Ljubljana: ZRC SAZU, 1998. 15-28.
Podobno navajamo tudi delo v antologiji:
Dev, Anton F. »Kranjskeh modric žaluvanje čez tu predolgu goridržanje svojega Belina v laškeh duželah.«
Cvetnik slovenskega umetnega pesništva do srede XIX. stoletja. Ur. Alfons Gspan in Anton Slodnjak.
Ljubljana: Slovenska matica, 1978-79. 192-194.
Podpisan članek v abecedno urejeni enciklopediji, leksikonu, ipd.:
Rijavec, Andrej. »Jež, Jakob.« Enciklopedija Slovenije. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1990.
Nepodpisan članek v abecedno urejeni enciklopediji, leksikonu, ipd.
»Krek, Gojmir (Gregor).« Leksikon jugoslavenske muzike. Ur. Krešimir Kovačević. Zagreb: Jugoslavenski
leksikografski zavod, 1984.
Pismo objavljeno v tiskani publikaciji - npr. izbranih pismih nekega avtorja - navajamo
Ančerl, Karel. Pismo Slavku Ostercu. 10. okt. 1935. Dok. 1 iz Fragment glasbene moderne. (Ur.) Dragotin
Cvetko. Viri za zgodovino Slovencev, 11. Ljubljana: SAZU, 1988.
Včasih je vir informacije tudi pogovor (intervju). Pri oblikovanju zapisa najprej navedemo ime
sogovornika. Ime osebe, ki je pogovor vodila, pa vključimo v podatke o objavi (tiskani, radijski
oz. televizijski).
Ramovš, Primož. »V Osterčevem krogu.« Biti skladatelj. Pogovori z Borutom Loparnikom. Ljubljana:
Slovenska matica, 1984. 32-58.
12
c) netiskano besedilno gradivo (v drugih medijih)
Včasih je potrebno kot vir informacij navesti tudi besedilne prispevke, ki so bili objavljeni v
netiskanih medijih (radio, TV, internet, živo predavanje) ali posredovani občinstvu ob neki
določeni priložnosti.
Pogovor navajamo podobno kot v tiskanem mediju.
Barbo, Matjaž, Leon Stefanija in Aleš Nagode. Pogovor ob 40-letnici oddelka za muzikologijo. Ur. Gregor
Pirš. RTV Slovenija, 23. apr. 2002.
Pri pogovorih, ki jih opravi kar avtor sam, navajamo na prvem mestu ime sogovornika.
Lebič, Lojze. Osebni pogovor. 23. okt. 2003.
Petrić, Ivo. Telefonski pogovor. 12. jun. 2003.
Neobjavljeno predavanje, govor ali nagovor opišemo po naslednjem zgledu.
Stefanija, Leon. »Glasbena matica: zadnja leta?« Strokovni posvet ob 130-letnici ustanovitve Glasbene
matice v Ljubljani. KIC Križanke, Ljubljana. 14. nov. 2002.
Pri navajanju medmrežnih (internetnih) virov moramo navesti predvsem točen naslov in datum
uporabe strani. Celotno medmrežno stran, projekt ali podatkovno zbirko opišemo,
Grove Music Online. Ur. L. Macy. 5. nov. 2003 <http://www.grovemusic.com>.
članek ali dokument v medmrežnem viru,
O'Loughlin, Niall. »Jež, Jakob.« Grove Music Online. Ur. L. Macy. 5. nov. 2003
<http://www.grovemusic.com>.
medmrežno knjigo,
Duggan, Mary K. Italian Music Incunabula. Berkeley: University of California Press, 1991. 5. nov. 2003. <
http://ark.cdlib.org/ark:/13030/ft409nb31c/
članek v medmrežni periodiki,
Snoj, Jurij. »Glasbeno delo in njegove interpretacije.« Muzikološki zbornik 38 (2002) 5. nov. 2003.
<http://www.musicology.over.net/publikacije>.
Nekateri ponudniki internetnih virov zahtevajo od uporabnikov navajanje njihovega vira po točno
določenem vzorcu. V takih primerih navedemo vir tako, kot to zahteva ponudnik.
DVD-ROM, CD-ROM, disketo ali trak
Music manuscripts after 1600: thematic catalogue. CD-ROM. 4. izd. RISM, Ser. A, 2. München: K. G.
Saur, 1997.
2.10.2. Glasbeno gradivo
2.10.2.1. Rokopisno notno gradivo
Samostojna glasbena dela v rokopisu navajamo po naslednjem vzorcu:
Avtor. »Naslov.« Vrsta zapisa. Kratica ali ime ustanove, oddelek ali zbirka, signatura in/ali ime fonda,
številka tehnične enote, v kateri je gradivo (mapa, fascikel ipd.)
Ipavec, Benjamin. »Teharski plemiči.« Part. NUK Ljubljana, Glasbena zbirka, Benjamin Ipavec.
Posamezne skladbe v rokopisnih zbirkah navajamo po naslednjem zgledu:
»Peregrin tukai pozhiva.« Bericht aller gnaden [...]. Nadškofijski arhiv Ljubljana, Ms. 587, str. 5.
13
2.10.2.2. Publicirano notno gradivo
a) samostojne tiskane notne izdaje
Med samostojne tiskane notne izdaje štejemo tiste notne publikacije, kjer ta obsega le eno
zaključeno glasbeno delo. To je lahko le ena skladba (npr. simfonija, opera, samospev itd.) ali pa
npr. enotno zasnovan ciklus skladb (npr. Schubert: Winterreise). Tako notno izdajo navajamo
podobno kot knjige. Pri tem glede posameznih elementov (pisanje imen, naslova, podatkov o
izdajo ipd.) smiselno uporabljamo tudi zgoraj navedena pravila.
Beethoven, Ludwig van. Simfonija št. 8 v F, op. 93. Part. Kassel: Bärenreiter, 1999.
Če notna izdaja le delno podaja podobo glasbenega dela - npr. klavirski izvleček ali particella - to
označimo s pojasnilom za naslovom. Pri tem uporabljamo kratice: Particel. - particella; Kl. izv. -
klavirski izvleček; Zb. part. – zborovska partitura ipd.
Mozart, Wolfgang A. Don Giovanni. Kl. izv. Kassel: Bärenreiter, 1999.
Osnovni zapis lahko dopolnimo z dodatnimi podatki če mislimo, da je to bralcu v pomoč pri
identifikaciji izdaje.
Beethoven, Ludwig van. Simfonija št. 8 v F, op. 93. Ur. Jonathan Del Mar. Kassel: Bärenreiter, 1999.
b) nesamostojne tiskane notne publikacije
V to skupino prištevamo samostojne skladbe, ki so del neke večje zbirke istega ali več različnih
avtorjev, ali pa so izšle v kakšni drugi tiskani publikaciji, npr. reviji. Take skladbe navajamo
podobno kot besedilno delo v antologiji.
Ipavic, Benjamin. »Prošnja«. Pesmarica Glasbene matice. 2. izd. Ljubljana: Glasbena matica, 1922. 60-61.
Podobno lahko skladbe v glasbenih revijah opišemo kot članke.
Šivic, Pavel. »Ciproš.« Slovenska glasbena revija 1 (1951): glasbena priloga 6-7.
2.10.2.3. Izvedbe glasbenih del
Objavljenih posnetkov ne navajamo vedno po istem zgledu. Osnovno vodilo za oblikovanje
zapisa je, da lahko bralec hitro in enoznačno identificira uporabljano izvedbo in nosilec, na
katerem je objavljena. Na težave naletimo zato, ker se pri uporabi plošč in drugih nosilcev zvoka
srečujemo z različnimi koncepti njihove ureditve. Pri nosilcih, na katerih je le ena skladba enega
skladatelja ali pa je na njem več njegovih skladb, ki so del večje celote, je opis preprost, saj le
navedemo ime skladatelja, naslov skladbe (oz. ciklusa skladb), izvajalce in podatke o izdaji.
Slednji obsegajo založbo (oz. znamko) in diskografsko številko.
Gallus, Iacobus. Moralia, Harmoniae morales. Izv. Singer Pur. ZRC SAZU, 2000.
V primerih, ko je na nosilcu le nekaj del enega avtorja (do ok. 3), oblikujemo naslov nosilca
zvoka kar smiselno iz vsebine:
Beethoven, Ludwig van. Simfoniji št. 7 in 8. Izv. Claudio Abbado, Berliner Philharmoniker. Deutsche
Grammophon, 423 364-2.
Če so na nosilcu zvoka skladbe dveh ali več avtorjev, ali več del enega avtorja, postavimo na
prvo mesto ime vodilnega izvajalca (dirigenta, solista, ipd.) ter mu dodamo oznako »izv.« v
oklepaju. Naslov nosilca lahko v tem primeru povzamemo po komercialnem naslovu plošče, npr.
Pavarotti, Luciano, (izv.). Mamma. Decca, 411 959-2.
če pa ga ta nima, ga sami oblikujemo iz vsebine.
Ponselle, Rosa, (izv.). Verdi, Bellini, Meyerbeer, Ponchielli: Arije. RCA, GD87810.
14
Če ne uporabljamo CD plošče, moramo to označiti z ustrezno oznako pred navedbo podatkov o
izdaji. Uporabljamo lahko standardizirane mednarodne kratice LP (gramofonska plošča), MC
(kompaktna kaseta), MD (mini disk), SACD (Super audio CD).
Schwerdt, Leopold F. Grande serenade, Simfonija v Es-duru. Izv. Anton Nanut, Simfoniki RTV Ljubljana.
LP. RTV Ljubljana, LD 0941.
Če navajamo le eno skladbo z nosilca, navedemo potrebne podatke o posameznem posnetku,
dopolnimo pa jih s potrebnimi podatki o celotnem nosilcu:
Bellini, Vincenzo. »Casta diva.« Izv. Rosa Ponselle. Verdi, Bellini, Meyerbeer, Ponchielli: Arije. RCA,
GD87810.
Če dela na nosilcu zvoka izvajajo različni izvajalci, navajamo izvajalce tako pri posameznem
posnetku, kot tudi za nosilec zvoka v celoti.
Franck, César. »Les Djinns.« Izv. F. Maxian, J. Fournet, Češki filharmonični orkester. César Franck:
Skladbe za orkester. Izv. J. Barbirolli, J. Fournet, F. Maxian, Češki filharmonični orkester. Suprafon, 11
0613-2011.
Po enakem zgledu opišemo tudi nosilce slike, kot so VHS kasete, DVD plošče, ipd. Za
označevanje nosilca uporabljamo podobno kot zgoraj tudi tu standardne kratice (VHS, DVD), pri
manj razširjenih formatih pa lahko vrsto nosilca tudi opišemo (Video disk, Video CD).
Strauss, Johann ml. Die Fledermaus. Izv. C. Kleiber, E. Wächter, P. Coburn, B. Kusche, B. Fassbänder, J.
Hopferwieser idr., Bayerisches Staatsorchester. VHS. Deutsche Grammophon, 072 400-3.
Pri navajanju žive izvedbe moramo navesti podatke, ki omogočajo natančno identifikacijo
morebitne izvedbe oz. postavitve opernega dela.
Strauss, Johann ml. Netopir. Rež. Karel Jerič. Dir. Marko Gašperšič. Izv. Jože Vidic, Urška Žižek, Zoran
Potočan, Mirjam Kalin, idr. Opera SNG, Ljubljana. 23. okt. 2003.
Ramovš, Primož. Organofonija. Dir. Marko Letonja. Izv. Maksimiljan Strmčnik, Orkester Slovenske
filharmonije. Ljubljana. 26. sept. 2003.
2.11. Seznami
Avtor lahko delo dopolni z različnimi seznami, ki v nalogo uvrščeni med konec besedila in
priloge. Ti seznami so lahko različna kazala (imen, krajev, ilustracij, v besedilu obravnavanih
skladb ipd.), lahko pa so namenjeni tudi preglednemu prikazovanju drugih podatkov, povezanih z
vsebino dela.
2.12. Priloge
Priloge k diplomskemu delu lahko uvrstimo na konec besedila. V njih lahko objavimo gradivo, ki
bi bilo preobsežno za uvrstitev v obravnavo (npr. reprodukcije ali prepise virov, obsežnejše
zglede, tabele, slikovno gradivo, cele partiture, itd.). Vsaka vsebinska celota predstavlja eno
prilogo, ki jih lahko številčimo, ali pa označujemo s črkami.
Priloga 1, Priloga 2, Priloga 3...
Priloga A, Priloga B, Priloga C...
15
3. Posebnosti znanstvenega pisanja
Pri pisanju znanstvenih besedil uporabljamo nekaj tehnik, ki omogočajo večjo jasnost in
nedvoumnost besedila.
3.1. Citati
Pri navajanju citatov v besedilu se mora upoštevati vrsto pomembnih pravil, ki zagotavljajo
korektno povzemanje izvirnega besedila in bralcu omogočajo vpogled, kateri del besedila je
dejansko citat, kaj pa je prispevek avtorja, ki citat navaja. Citirano besedilo zato vedno navajamo
dobesedno in v narekovajih. Če je le mogoče, navajamo citate po čim bolj izvirnem in
zanesljivem viru. Iz vira prevzemamo tudi morebitne jezikovne ali tiskarske napake. Tujejezične
citate vedno citiramo v izvirniku (prevod lahko, če je potrebno, vedno navedemo v opombi). Če
iz daljšega besedila iztrgani citat ni več razumljiv brez dodanih pojasnjevalnih besed, ali pa so te
potrebne za vključitev citata v naše besedilo, moramo te dodati v oglatem oklepaju. Enako velja
da vse druge naše dodatke (npr. razrešene kratice, začetnice osebnih imen, ipd.). Dodajanje
pristavka kot je op. p. (opomba pisca) ni potrebno.
»Slednjega [Ernesta Blocha] Psalm za bariton z orkestrom je prav simpatična stvar.«
Prav tako moramo nakazati morebitne izpuščene besede ali dele stavka:
»[...] je prav simpatična svar.«
Če citiramo pesniška dela, moramo v citatu označiti tudi verze s eno (/), kitice pa z dvema (//)
poševnicama.
»Ko brez miru okrog divjam, / prijatlji prašajo me, kam? // Prašájte raj' oblak nebá, / prašájte raji val morjá,
// [...].«
Pri daljših proznih in pesniških citatih (več kot 5 vrstic) citat oblikujemo kot poseben odstavek, ki
je levo umaknjen za 2 cm. V tem primeru ne pišemo narekovajev. Če pri tem citiramo več
odstavkov, jih v citatu označimo z levim umikom prve vrstice za 1 cm.
KAM?
Ko brez miru okrog divjam,
prijatlji prašajo me, kam?
Prašájte raj' oblak nebá,
prašájte raji val morjá,
kadar mogočni gospodar
drvi jih semtertje vihar.
Oblak ne ve, in val ne kam, --
kam nese me obup, ne znam.
Samo to znam, samo to vem,
de pred obličje nje ne smem,
in de ni mesta vrh zemljé,
kjer bi pozabil to gorje!
Pri vsakem citatu moramo obvezno navesti vir. To storimo z opombo pod črto. Na koncu citata,
torej za narekovajem stoji referenčna številka. V opombi pod črto navedemo literaturo na način,
ki je naveden v razdelku opombah.
»Slednjega [Ernesta Blocha] Psalm za bariton z orkestrom je prav simpatična stvar.«1
16
3.2. Opombe
Opomba v besedilu je sestavljena iz dveh elementov: iz referenčne številke in besedila opombe,
ki ga pišemo na koncu strani. Referenčne številke opomb številčimo tekoče od začetka do konca
dela. Samo v primeru, ko bi število opomb preseglo 999, se odločimo za številčenje po
posameznih poglavjih.
Referenčna številka stoji na koncu besede ali stavka, na katerega se besedilo opombe navezuje.
Pišemo jo nadpisano, če je mogoče z manjšo pisavo. Večina boljših računalniških programov za
pisanje besedil ima posebne ukaze za avtomatizirano vstavljanje sprotnih opomb. Če se številka
opombe nanaša le na posamezno besedo, jo pišemo pred morebitnim ločilom:
Oglašali so se s stolpa ljubljanskega gradu, ki je imel lesen obhodni hodnik, in oblečeni so bili v zelene
livreje67, ki so jih nabavljali s podporo mesta.
Če pa se nanaša na cel stavek ali njegov del, pa pišemo referenčno številko za ločilom.
»Slednjega [Ernesta Blocha] Psalm za bariton z orkestrom je prav simpatična stvar.«1
Če moramo z opombami označiti vsako od več zaporednih besed, jih lahko povežemo v eno
opombo.
O tem so pisali že Cvetko, Höfler in Snoj.1
in ne:
O tem so pisali že Cvetko,1 Höfler2 in Snoj3.
Besedilo opombe pišemo na isti strani pod črto. Starejši način pisanja opomb na koncu besedila
(pri daljših delih lahko tudi na koncu poglavja) je precej neroden za bralca, saj mora slediti tako
besedilu kot opombam na drugem mestu. Ta način, ki je bil včasih skoraj nujen zaradi pisanja s
pisalnimi stroji, je danes preživet, saj sodobni računalniški programi za pisanje besedil skoraj vsi
omogočajo avtomatizirano oblikovanje sprotnih opomb. Opomba se začne s ponovljeno
referenčno številko, na katero se besedilo opombe nanaša. Sledi mu besedilo opombe, ki vsebuje
dodatna pojasnila, citate, prevod citata, drugo besedilo, ki bi sicer obremenjevalo glavno
besedilo, najpogosteje pa navedke literature.
Kadar v eno opombo združujemo navajanje več del, jih ločimo s podpičjem.
1 Cvetko, 123; Höfler, 34; Snoj, 13.
V opombah navajamo literaturo z referenco, ki se navezuje na seznam uporabljene literature. Ta
nam omogoča, da iz njega razberemo ostale bibliografske podatke. Referenco, ki jo v celem delu
uporabljamo nespremenjeno, oblikujemo praviloma iz priimka avtorja in številke strani, na katero
se sklicujemo.
Cvetko, 94.
Če v delu citiramo več del istega avtorja, referenco dopolnimo s skrajšanim naslovom dela, na
katerega se sklicujemo: Pri krajšanju uporabimo običajno prvo besedo naslova. Pri tujejezičnih
naslovih izpuščamo določne in nedoločne člene (The, A, An, Die, Der, Das, Le, itd.). Slabo so
uporabni tudi morebitni samostojno stoječi pridevniki (veliki, najnovejši, ipd.). V tem primeru
oblikujemo referenco iz toliko besed, da dobimo prepoznavno celoto. Skrajšani naslov pišemo
poševno (če to ni mogoče lahko tudi podčrtano).
Cvetko, Accademia, 123
Če ima delo več avtorjev, uporabimo za oblikovanje reference priimka obeh avtorjev, ki ju
povežemo z »in«.
Höfler in Klemenčič, 13.
17
Če ima delo več avtorjev, uporabimo za oblikovanje reference priimek prvega avtorja z dodatkom
»in dr.«, enako kot v seznamu literature.
Koci in dr., 24.
Če z referenco označujemo publikacijo neke ustanove, ki ima veliko avtorjev ali ti niso navedeni,
navajamo ime ustanove kot avtorja.
Ministrstvo za kulturo, 92.
Če navajamo delo, ki je v abecedni seznam literature uvrščeno po naslovu, sestavlja referenco
prva beseda naslova. Pri tem uporabljamo enaka navodila kot pri krajšanju naslovov v zvezi z
navajanjem več del istega avtorja. Skrajšani naslov pišemo poševno (če to ni mogoče, tudi
podčrtano).
Slovenski pravopis, 76.
Če navajamo besedilo, ki je le del večje publikacije in nima označenega avtorja (npr. leksikalno
geslo), za referenco uporabimo naslov, ki je v seznamu literature uporabljen za uvrstitev v
abecedni red, skupaj z enojnim narekovajem.
'Walzer', 1061.
Če ima delo več zvezkov, navajamo poleg številke strani tudi zvezek. Ločimo ju z dvopičjem.
Cvetko, Zgodovina I: 95.
Pri navajanju nekaterih literarnih del je koristno navesti podrobnejše podatke, kot le stran iz
izdaje, ki jo avtor uporablja. Vse te podatke od ostale navedbe ločimo s podpičjem. Pri tem ob
ustrezni številki uporabimo primerne kratice (del, pog., verz, ipd.)
Dostojevski, 2; 1. del, 1. pog.
Pri dramskih delih lahko uporabljamo naslednji vzorec, pri katerem številke od leve proti desni
pomenijo dejanje, prizor, verz:
Shakespeare, Hamlet, 1.5.35-37.
Pri navajanju mest iz različnih verskih knjig (Sveto pismo, Koran, itd.) uporabljamo tradicionalno
označevanje mest. Razlage so na voljo v vseh boljših izdajah teh knjig.
Janez 6,12
Če izjemoma navajamo neko vsebino – običajno citate – po sekundarnih virih, na to opozorimo.
Cit. po Cvetko, 56.
3.3. Grafični prikazi, tabele, primeri, slike
Sestavni del besedila so lahko tudi različni grafični prikazi (notni primeri, slike, tabele, itd.). Ti so
označeni z zaporednimi arabskimi številkami, naslovom in nujnimi podatki o vsebini:
Notni primer 1: Anton Lajovic: Adagio, t. 4-6.
Primer 1: Anton Lajovic: Adagio, t. 4-6
Vse druge za identifikacijo izdaje potrebne podatke navedemo v poglavju Viri in literatura.
Pri analizi celih skladb navajamo v besedilu samo podrobnosti, ki so pomembne za razumevanje
ali argumentacijo trditev. Pri pojasnjevanju glasbenih struktur se moramo odločiti za
najustreznejši prikaz (npr. pri obravnavi harmonskih procesov praviloma ne naštevamo
harmonskih pojavov v vezani besedi, temveč si pomagamo s harmonskimi oznakami pod notnim
primerom).
Kadar uporabljamo reproducirano gradivo drugih avtorjev (notni primeri, slike, tabele ipd.)
moramo poskrbeti, da ne kršimo varstva avtorskih pravic.
18
4. Grafično oblikovanje besedila
4.1. Platnice in vezava
Diplomsko, magistrsko in doktorsko delo naj bo vezano v trde platnice, oblečene s platnom ali
umetnim usnjem.
Napis na platnicah in hrbtu naj bo oblikovan po ustreznem vzorcih v Prilogah 1 in 3 (besedilo v
oglatem oklepaju se nadomesti z ustreznimi podatki). Besedilo na platnicah in hrbtu naj bo dobro
vidno. Kandidati naj se tudi tu zvesto držijo vzorca ter se izogibajo navajanju dodatnih informacij
na platnicah in grafično zahtevnemu oblikovanju platnic.
Seminarska dela so lahko speta le s preprosto sponko za papir. Razkošnejše vezave (plastični
ovoji, spirala, broširanje ipd.) pri izdelku te vrste niso potrebne in mentorju včasih celo otežujejo
popravljanje tipkopisa.
4.2. Oblikovanje besedila
Besedilo univerzitetnih nalog oblikujemo po standardnem formatu. Uporabljamo papir formata
A4, ki naj bo bel (najbolje 70 g/m2 ali 80 g/m2), potiskan dvostransko. Na strani naj bo ok. 35
vrstic s po ok. 80 znaki. To dosežemo, če za oblikovanje uporabimo naslednje vrednosti:
Robovi: zgornji rob 3 cm
levi rob: liha oz. desna stran 4 cm; soda oz. leva stran 2 cm
desni rob: liha oz. desna stran 2 cm; soda oz. leva stran 4 cm
spodnji rob 2,5 cm
Pisava: Times New Roman, velikosti 12
Razmak med vrsticami: 1,5
Strani moramo oštevilčiti z arabskimi številkami. Oznaka strani naj bo dobro vidna. Lahko jo
pišemo v desnem zgornjem kotu (ok. dva centimetra od zgornjega roba lista in poravnana z
desnim robom besedila) ali pod besedilom na sredini strani. Pri številčenju štejemo vse strani,
vključno z naslovnim listom (brez platnic!). Na naslovnem listu strani ne pišemo. (Številčenje se
začne torej na drugi strani, s številko 2).
Naslove poglavij moramo grafično ločiti od ostalega besedila s poudarjanjem pisave (velikost,
krepka pisava) in razmakom ene do dveh vrstic. Naslovi naj bodo poravnani z njegovim levim
robom. Pri pisanju večvrstičnih naslovom uporabljamo enojni razmak med vrsticami. Če je
besedilo razčlenjeno v več hierarhično nad- in podrejenih enot, moramo njihove naslove tudi
grafično ustrezno razlikovati z različnimi stopnjami poudarjenosti pisave.
Odstavke v besedilu lahko nakazujemo na dva načina. Pri t. i. klasičnem načinu nakazujemo
začetek novega odstavka z umikom prve vrstice na desno (za ok. 1 cm). Za odstavkom zato ne
puščamo prazne vrstice. Pri t. i. modernem načinu je prva vrstica novega odstavka poravnana z
levim robom, nov odstavek pa nakažemo z izpuščeno vrstico za odstavkom.
Za poudarjanje posameznih besed, ali krajših odsekov v besedilu lahko uporabljamo več načinov
oblikovanja pisave:
VELIKE ČRKE (KRATICE, NASLOVI)
krepka pisava (naslovi in podnaslovi decimalne strukture)
kurzivna pisava ali ležeči tisk (naslovi omenjenih del, citati, ipd.)
razprta pisava (redko, danes ni več pogosta)
VELIKE MALE ČRKE (NAVEDBE REFERENC V BESEDILU)
19
5. Seznam priporočene literature
Bajt, Drago. Pišem, torej sem: priročnik za pisanje. Maribor: Založba Obzorja, 1994.
Eisenlohr, Henning. Einblick in das Studium der Musikwissenschaft. München: OPS-Verlag,
2000.
Gibaldi, Joseph. MLA Handbook for Writers of Research Papers. 5. izd. New York: Modern
Language Association, 1999.
Hladnik, Miran. Praktični spisovnik ali šola strokovnega ubesedovanja. 6. izd. Ljubljana:
Filozofska fakulteta, 2002.
Južnič, Stane. Diplomska naloga: napotki za izdelavo. Alma mater. Ljubljana: Amalietti, 1992.
Küster, Konrad. Studium: Musikwissenschaft. München: Wilhelm Fink, 1996.
Schwindt-Gross, Nicole. Musikwissenschaftliches Arbeiten. Bärenreiter Studienbücher Musik 1.
Kassel: Bärenreiter, 1992.
20
Priloga 1: Naslovnica (platnice)
UNIVERZA V LJUBLJANI
FILOZOFSKA FAKULTETA
ODDELEK ZA MUZIKOLOGIJO
[Seminarsko, diplomsko, magistrsko, doktorsko ] delo
LJUBLJANA, [leto zagovora] [ime in priimek avtorja]
21
Priloga 2: Naslovna stran
UNIVERZA V LJUBLJANI
FILOZOFSKA FAKULTETA
ODDELEK ZA MUZIKOLOGIJO
[Ime in priimek]
[Naslov dela]
[Podnaslov (neobvezno)]
[Naziv (seminarsko, diplomsko, magistrsko, doktorsko) dela]
Mentor: [ime mentorja] Študijski program:
Somentor: [ime somentorja] [S- ali prvi D-program]
[drugi D-program (če je potrebno)]
LJUBLJANA, [leto zagovora]
22
Priloga 3: Hrbtni naslov
Hrbtni naslov diplomskega dela mora vsebovati:
- priimek z velikimi tiskanimi črkami in ime z malimi tiskanimi črkami. Če je hrbet
diplomskega dela ozek (manj kot 1 cm), imena ni potrebno natisniti.
Hrbtni naslov magistrskega in doktorskega dela mora vsebovati:
- priimek z velikimi tiskanimi črkami in ime z malimi tiskanimi črkami ter
- naslov dela z velikimi tiskanimi črkami. Naslov je lahko okrajšan, če je zelo dolg. V
takem primeru mora biti iztočnica ohranjena (začetek), nadaljevanje pa se skrajša tako, da
je naslov vseeno mogoče identificirati. Podnaslove lahko izpustimo.
Pravilna smer napisa na hrbtu knjige vezanega diplomskega dela je od zgoraj navzdol ali tako, da
napis lahko pravilno preberemo, če knjiga leži tako, da je platnica z naslovnimi podatki zgoraj.
Kandidat naj upošteva tudi standard ISO 6357:1985. Documentation. Spine titles on books and
other periodicals oziroma novejšo ali slovensko izdajo. Na levi in desni od napisa hrbtnega
naslova naj bo 5 cm praznega prostora.
23
Priloga 4: Izjava o avtorstvu
Izjava o avtorstvu
Izjavljam, da je diplomsko delo v celoti moje avtorsko delo in da so uporabljeni viri in literatura
korektno navedeni.
Ljubljana, [datum] [Ime in priimek avtorja]
[lastnoročni podpis]
24

ninanana123 · Pridružen/-a: 19.07. 2009, 17:32 Prispevkov: 1783

UNIVERZA NA PRIMORSKEM
VISOKA ŠOLA ZA ZDRAVSTVO IZOLA
NAVODILA ZA PISANJE IN OBLIKOVANJE
DIPLOMSKE NALOGE UP VŠZI
Avtor: mag. NADJA PLAZAR
Izola, februar, 2005
Kazalo vsebine
Navodila za pisanje in oblikovanje diplomske naloge UP VŠZI
KAZALO VSEBINE
1 PRIPRAVA NA PISANJE DIPLOMSKE NALOGE ....................................................... 4
1.1 Izbira teme.................................................................................................................. 4
1.2 Iskanje literature......................................................................................................... 4
1.3 Dispozicija (načrt dela) .............................................................................................. 5
1.4 Postopek prijave diplomske naloge............................................................................ 7
2 SESTAVNI DELI DIPLOMSKE NALOGE ..................................................................... 9
2.1 Naslov in naslovne strani ........................................................................................... 9
2.2 Kazalo vsebine ...........................................................................................................9
2.3 Kazalo slik in kazalo preglednic ................................................................................ 9
2.4 Povzetek in ključne besede ter abstract in keywords ................................................. 9
2.5 Osrednji del diplomske naloge................................................................................. 10
2.5.1 Uvod s teoretičnim delom ................................................................................ 10
2.5.2 Materiali in metode ..........................................................................................10
2.5.3 Rezultati ...........................................................................................................11
2.5.4 Razprava...........................................................................................................11
2.5.5 Sklep.................................................................................................................11
2.6 Seznam virov............................................................................................................11
2.7 Seznam uporabljenih simbolov oz. kratic ................................................................ 11
2.8 Priloge ...................................................................................................................... 12
2.9 CD medij .................................................................................................................. 12
3 TEHNIČNA NAVODILA ZA OBLIKOVANJE DIPLOMSKE NALOGE................... 13
3.1 Oštevilčevanje poglavij ............................................................................................ 13
3.2 Številčenje strani ...................................................................................................... 13
3.3 Oblikovanja besedila ................................................................................................14
3.4 Umeščanje in opremljanje slik in preglednic ........................................................... 14
3.5 Umeščanje enačb...................................................................................................... 15
3.6 Uporaba opomb........................................................................................................15
3.7 Seznam virov in navedki v besedilu......................................................................... 15
3.7.1 Navedki v besedilu ........................................................................................... 15
3.7.2 Seznam virov.................................................................................................... 16
SEZNAM VIROV.................................................................................................................... 19
Kazalo preglednic
Navodila za pisanje in oblikovanje diplomske naloge UP VŠZI
KAZALO PREGLEDNIC
Preglednica 1: Najpomembnejši slogi diplomskega dela......................................................... 14
Priprava na pisanje diplomske naloge
Navodila za pisanje in oblikovanje diplomske naloge UP VŠZI
1 PRIPRAVA NA PISANJE DIPLOMSKE NALOGE
1.1 Izbira teme
Študent prijavi temo diplomske naloge po objavljenem razpisu tem in mentorjev diplomskih
nalog v zaključnem letniku. Študent si temo lahko izbere tudi po lastni presoji, v vsakem
primeru mora pred prijavo izbrane teme o njej pridobiti soglasje predvidenega mentorja.
Spisek predlaganih tem in mentorjev je objavljen na spletni strani UP VŠZI do konca meseca
januarja tekočega študijskega leta.
Študent lahko zamisel za temo črpa iz različni virov: študijskih gradiv, zapiskov predavanj in
vaj, monografij, leksikonov, enciklopedij, strokovnih revij, na internetu objavljenih
strokovnih in znanstvenih člankov, lahko pa zamisel dobi tudi med opravljanjem kliničnih vaj
v učnih bazah.
Tema diplomske naloge naj bo iz vsebine nosilnih predmetov smeri, ki jo je študent vpisal,
lahko pa je tudi iz vsebine drugih predmetov študijskega programa, vendar mora biti
raziskovalno področje diplomske naloge povezano s študijsko smerjo.
Tema naj ne bo preširoka, bolje je izbrati ožjo temo in jo konkretneje obdelati. Tako omejeno
temo naj študent oblikuje v delavni naslov.
1.2 Iskanje literature
Ko se študent odloči za temo diplomske naloge se sooči z enim od zahtevnejših elementov v
nastajanju diplomske naloge, in sicer z iskanjem znanstvenih in strokovnih informacij. Z
zbiranjem in proučevanjem literature študent ugotovi koliko je o določeni temi že raziskano in
napisano ter presodi izvedljivost naloge.
Iskanje literature razdelimo na iskanje dokumentov, ki vsebujejo potrebne informacije in
študij informacij v zbranih dokumentih. Ti dve aktivnosti se med seboj razlikujeta, saj je
zbiranje dokumentov pretežno rutinsko delo, njihov študij pa je kompleksna intelektualna
aktivnost, ki vključuje analizo in kritično presojo zbranega gradiva.
Dokumenti, ki vsebujejo znanstvene in strokovne informacije, so mnogoštevilni in
raznovrstni. Najpogosteje se pojavljajo kot znanstvena in strokovna literatura, izdana v obliki
zapisa na papirju, v zadnjem času pa se vse bolj uporabljajo informacije zbrane v računalniški
obliki.
Nekaj tipičnih vrst dokumentov (1):
• Monografske publikacije: knjiga, brošura, monografija, zbornik, priročniki, leksikoni,
enciklopedije;
• Serijske publikacije: strokovne in znanstvene revije, poljudne revije, časopisi;
• Polpublikacija: interni dokumenti, rokopisi, seminarska naloga, diplomska naloga,
magistrska naloga, doktorska disertacija;
Priprava na pisanje diplomske naloge
Navodila za pisanje in oblikovanje diplomske naloge UP VŠZI
• Elektronski dokumenti: internet, disketa, CD- ROM, DVD.
Največje zakladnice znanstvene in strokovne literature so vsekakor knjižnice. Izbira knjižnice
je odvisna od številnih dejavnikov, vključujoč delovni čas, kraj, razpoložljivost in vrsto
literature, ki jo knjižnica hrani. Poleg uporabe tradicionalnih knjižnic lahko za pridobivanje
virov služi tudi virtualna knjižnica (COBISS, MEDLINE).
Če je le mogoče, naj izbrana literatura ne bo starejša od petih let, starejši so lahko le ključni
članki določenega področja, ki kažejo na zgodovinski razvoj področja ali misli.
1.3 Dispozicija (načrt dela)
Z izrazom dispozicija označujemo načrt, osnutek ali navodilo za pripravo pisnega dela.
Študent z dispozicijo jasno nakaže jedro problematike, ki ga bo v diplomski nalogi
obravnaval.
Dispozicija je koristen pripomoček, ki pisca usmerja k zastavljenemu cilju. Ravno zato je to
pogosto tudi formalna zahteva pri pisanju nekaterih visokošolskih besedil. Le redko bo kdo
pričakoval dispozicijo za krajšo seminarsko nalogo, zahteva pa se jo za diplomsko nalogo. S
tem se kandidata nekako prisili, da že pred prijavljanjem teme dobro razmisli o vsebini,
pregleda literaturo in opredeli problem (1).
Na UP Visoki šoli za zdravstvo Izola je treba dispozicijo napisati na največ dveh listih
formata A4 (enostransko).
Dispozicija mora vsebovati:
1. Naslov diplomske naloge
Študent naj napiše predvideni (delovni) naslov diplomskega dela.
2. Opredelitev problema
Študent naj na kratko opredeli področje, ki ga bo natančneje proučeval in raziskoval. Pri tem:
• Na kratko opiše širše področje, ki ga želi v diplomski nalogi obravnavati;
• Pove kaj bi v diplomski nalogi rad proučeval-to je tema diplomske naloge;
• Zastavi si vprašanje, kaj o izbrani temi strokovna javnost še ne ve in bi rada vedela - to
so raziskovalna vprašanja.
Raziskovalno vprašanje ali vprašanja, na katerega iščemo odgovor, razvijemo v raziskovalni
problem, ki bo usmerjal proučevanje in katerega razrešitev je pomembna za stroko.
Primer področja raziskovanja in iz njega izhajajoč problem raziskovanja:
Zdravstvena nega pacienta z golenjo razjed - Življenje pacienta s kronično rano
3. Namen in cilji naloge
Študent v nalogi pojasni namen zastavljenega problema in odgovori na vprašanje, zakaj
analizira izbrano temo. Nameni pa so lahko različni in izhajajo iz problema, ki si ga je študent
zastavil pri pisanju diplomske naloge, vendar morajo odgovoriti na zastavljeno vprašanje kaj
se bo s predlagano raziskavo v stroki spremenilo, kaj bomo mi ali kdo drug od tega imeli.
Priprava na pisanje diplomske naloge
Navodila za pisanje in oblikovanje diplomske naloge UP VŠZI
Primeri ciljev v diplomski nalogi s področja Zdravstvena nega pacienta z golenjo razjedo:
• predstaviti splošne značilnosti življenja pacienta z golenjo razjedo;
• pomen uporabe sodobnih obveznih materialov pri oskrbi rane in njihov učinek na
celjenje rane;
• vpliv sodobnih obvezilnih materialov na celjenje rane: kakovost oskrbe rane, hitrejše
celjenje, manj boleče previjanje rane,…
• vpliv kronične rane na pacientovo življenje.
4. Hipoteza (delovno vprašanje, teza ali trditev)
Hipoteza je nedokazana, zgolj verjetna trditev, ki izhaja iz prej postavljenih ciljev. Vsebuje
naj tudi aplikacijo rešitve problema v sistemu zdravstva, kar pomeni, da študent nakaže kako
se ugotovitve diplomskega dela lahko uporabijo v sistemu zdravstva.
Primeri hipotez v diplomski nalogi s področja Zdravstvena nega pacienta z golenjo razjedo:
• oskrba rane z sodobnimi obvezilnimi materiali je kakovostnejša;
• oskrba rane z sodobnimi obvezilnimi materiali omogoča hitrejše celjenje ran;
• previjanje ran s sodobnimi obvezilnimi materiali je manj boleče od klasičnega;
• pri oskrbi kronične rane s sodobnimi obvezilnimi materiali je življenje pacienta
kakovostnejše.
5. Predvidene metode raziskovanja
Pri izdelavi diplomske naloge lahko študent uporabi eno ali več metod raziskovanja, ki se
delijo na tri splošne metode (2):
1. Zgodovinska (historična) metoda: preučevanje pojavov v preteklosti;
2. Opisna (deskriptivna) metoda:
• Deskripcija: postopek opisovanja dejstev, procesov in pojavov;
• Klasifikacija in kategorizacija: postopek definiranja določenega pojma;
• Komparacija: primerjava enakih ali podobnih dejstev, pojavov, procesov in odnosov;
• Kompilacija: povzemanje opazovanj, spoznanj, stališč, sklepov in rezultatov drugih
avtorjev;
• Sintetizacija: strnitev opazovanj, pojavov in procesov v eno celoto;
• Kvalitativna in kvantitativna analiza: kvalitativna (deduktivna) analiza je način
logičnega sklepanja na temelju splošnih spoznanj oz. teorij. Kvantitativna (induktivna)
analiza pa je empirično preverjanje deduktivnih ugotovitev;
3. Eksperimenatlna (poskusna) metoda: je tista metoda, pri kateri raziskovalec obvladuje
razmere poskusa in tako vpliva na potek dogodkov. Pri tem skuša pri vseh objektih
poskusa čim bolj poenotiti vse dejavnike, ki jih v poskusu ne proučuje, tako da se
skupine v poskusu razlikujejo med seboj le glede proučevanega dejavnika.
6. Seznam virov
V dispoziciji navedemo le najpomembnejše vire, ki jih bomo uporabili pri izdelavi diplomske
naloge – največ 10 različnih virov. Seznam virov naj bo v abecednem vrstnem redu.
Natančnejša navodila glede navajanja virov so podrobneje napisana v poglavju 3.7 Seznam
virov.
Priprava na pisanje diplomske naloge
Navodila za pisanje in oblikovanje diplomske naloge UP VŠZI
1.4 Postopek prijave diplomske naloge
Prijava teme in sklep o diplomski nalogi
Študent prijavi temo na posebnem obrazcu Prijava teme diplomske naloge (Obr. VŠZI-D-1),
ki je sestavni del Pravilnika o postopku priprave in zagovora diplomske naloge Visoke šole za
zdravstvo Izola (v nadaljevanju: Pravilnik). Obrazec mora podpisati tudi mentor. Predvideni
mentor lahko predlaga tudi somentorja.
K obrazcu Prijava teme diplomske naloge študent priloži »Dispozicijo diplomske naloge«.
Študent izdela dispozicija po teh Navodilih za pisanje in oblikovanje diplomske naloge UP
VŠZI.
Študent odda Prijavo teme diplomske naloge v referat za študentske zadeve. Referat za
študentske zadeve posreduje Prijavo teme diplomske naloge vsakega 25. v mesecu v pregled
Komisiji za študijske zadeve UP VŠZI. Ob pozitivnem mnenju Komisije za študijske zadeve
v 7-ih dneh posreduje dekanu predlagano Prijavo teme diplomske naloge.
Dekan ali pooblaščeni prodekan v 14- dneh potrdi ali zavrne Prijavo teme diplomske naloge.
Če nima pripomb, jo dokončno potrdi s podpisom Sklepa o diplomski nalogi (Obr. VŠZI-D-
2).
Referat evidentira potrjeno Prijavo teme diplomske naloge in podpisan Sklep o diplomski
nalogi (v nadaljevanju: sklep). Referat za študentske zadeve v 7-ih dneh po prejemu potrjene
dokumentacije, dostavi en izvod sklepa študentu, en izvod mentorju, en izvod somentorju (če
ga ima), en izvod pa arhivira.
Veljavnost teme je omejena. Če študent v roku 18 mesecev po odobritvi teme ne predloži
izdelane diplomske naloge, sklep preneha veljati. S tem prenehajo tudi obveznosti mentorja in
somentorja.
O podaljšanju roka za največ šest mesecev odloča dekan na predlog mentorja. Podaljšanje nad
šest mesecev odobri senat UP VŠZI na osnovi utemeljenih razlogov.
Prijava na zagovor diplomske naloge
Pred zagovorom odda študent v referat za študentske zadeve izpolnjeno Prijavo k zagovoru
diplomske naloge (Obr. VŠZI-D-3) in štiri trdo vezane izvode diplomske naloge in končno
verzijo diplomske naloge na CD-ju v ustrezni elektronski obliki.
Ko prejme referat za študentske zadeve izpolnjeno Prijavo k zagovoru diplomske naloge in
štiri trdo vezane izvode, preveri, ali je študent opravil vse predpisane študijske obveznosti po
študijskem programu in poravnal vse obveznosti do knjižnice UP VŠZI.
Če so opravljene vse predpisane obveznosti, referat predano diplomsko nalogo evidentira in
pošlje en izvod diplomske naloge mentorju. Ko je imenovana komisija za zagovor diplomske
naloge, članom komisije referat posreduje preostale izvode.
Priprava na pisanje diplomske naloge
Navodila za pisanje in oblikovanje diplomske naloge UP VŠZI
Imenovanje komisije za zagovor diplomske naloge
Komisijo za zagovor diplomske naloge imenuje dekan šole na predlog mentorja. (Obr. VŠZID-
4).
Dekan imenuje komisijo za zagovor diplomske naloge v 14- dneh, od dneva ko referat za
študentske zadeve evidentira prejem štirih trdo vezanih diplomskih nalog in izpolnjeno
Prijavo k zagovoru diplomske naloge (Obr. VŠZI-D-3) .
Komisija za zagovor diplomske naloge je sestavljena iz treh članov, in sicer: predsednika,
mentorja in enega člana. Mentor ne more biti predsednik komisije.
Če ima študent somentorja, je somentor tretji član komisije.
V Odločbi o imenovanju komisije za zagovor diplomske naloge (v nadaljevanju: odločba) se
hkrati določi tudi datum in kraj zagovora diplomske naloge. Referat za študentske zadeve
pošlje odločbo študentu in članom komisije 10 dni pred zagovorom.
Postopek zagovora
Zagovor diplomske naloge je javen in se izvede, kot sledi:
1. Predsednik komisije najprej predstavi študenta. Nato ugotovi, da so izpolnjeni pogoji
za zagovor diplomske naloge in študentu pojasni postopek zagovora.
2. Študent predstavi svoje diplomsko nalogo, zlasti motiv za izbiro teme, najvažnejše
ugotovitve iz svoje raziskave in uporabnost rezultatov dela.
3. Čas predstavitve diplomske naloge naj bo 10-15 minut. Sledi mu zagovor.
4. Mentor postavi študentu vprašanja. Svoja vprašanja postavijo in pojasnijo tudi
preostali člani komisije in z dovoljenjem predsednika komisije tudi drugi prisotni.
5. Komisija sklepa o oceni diplomske naloge in oceni ustnega zagovora. Pri oceni
diplomske naloge se upošteva kakovost diplomskega izdelka in opisa opravljenega
dela v predloženi pisni obliki, pri oceni ustnega zagovora pa kakovost študentove
predstavitve diplomske naloge in odgovorov na zastavljena vprašanja. Predsednik
komisije vpiše obe oceni v zapisnik o zagovoru diplomske naloge, ki ga podpišejo vsi
člani komisije (Obr. VŠZI-D-5).
6. Predsednik komisije za zagovor diplomske naloge v navzočnosti javnosti sporoči
študentu uspeh zagovora in pridobljeni strokovni naslov.
7. Skupni čas zagovora diplomske naloge naj traja do 45 minut.
Po uspešno opravljenem zagovoru referat za študentske zadeve izračuna zaključno oceno
študija diplomanta in študentu izstavi Potrdilo o diplomiranju (Obr. VŠZI-D-6).
Objava obrazcev
Vsi obrazce, ki jih študent potrebuje za izdelavo diplomske naloge in prijavo na zagovor, so
objavljeni na spletni strani šole z možnostjo natisa. Obrazci pa so študentom na voljo tudi v
referatu za študentske zadeve.
Sestavni deli diplomske naloge
Navodila za pisanje in oblikovanje diplomske naloge UP VŠZI
2 SESTAVNI DELI DIPLOMSKE NALOGE
Diplomsko nalogo obsega:
1. naslovno stran na platnici (glej prilogo 1)
2. prazen list (prvi list)
3. naslov diplomske naloge (glej prilogo 2 – drugi list):
4. povzetek in ključne besede
5. abstract
6. kazalo vsebine
7. kazalo slik
8. kazalo preglednic
9. osrednji del diplomske naloge (uvod s teoretičnim delom, materiali in metode,
rezultati, razprava in zaključne ugotovitve)
10. seznam virov
11. seznam uporabljenih simbolov oz. kratic
12. morebitne priloge
13. CD medij.
2.1 Naslov in naslovne strani
Naslov diplomske naloge mora obsevati njegovo vsebino. Naslov diplomskega dela mora biti
jasen, kratek, natančen in privlačen. Na začetku pisanja študent najprej določi delovni naslov,
ko je naloga končana, pa končni naslov, ki se od delovnega ne sme bistveno razlikovati (3).
V prilogi 1 je prikazana struktura platnice diplomske naloge. Prvi list trdo vezanega izvoda je
prazen list. Sledi ponovljena naslovna stran z navedbo (glej prilogo 2 – tretji list).
2.2 Kazalo vsebine
Kazalo je načrt dela in prikazuje njegovo sestavo oz. zaporedje obravnavane teme. Obsega
naj vse naslove poglavij in podpoglavij, kot so navedeni v besedilu (3), vendar največ do treh
številk členitve.
2.3 Kazalo slik in kazalo preglednic
Zaradi lažjega pregleda mora diplomska naloga vsebovati tudi kazalo morebitnih slik oz.
preglednic.
2.4 Povzetek in ključne besede ter abstract in keywords
Povzetek je kratka obnova ali izvleček iz vsebine in je pomembna sestavina strokovnih del.
Predvsem naj bi potencialnemu bralcu omogočal ugotoviti, ali je vsebina dela uporabna in ali
se splača prebrati celotno delo (1). Avtor mora v povzetku zajeti naslednje:
• opis problema in cilje proučevanja
• opis metod proučevanja in
• opis rezultatov s ključnimi ugotovitvami.
Sestavni deli diplomske naloge
Navodila za pisanje in oblikovanje diplomske naloge UP VŠZI
V povzetek ne sodijo metodološke in druge podrobnosti, statistični podatki in surovi rezultati
(razen če niso posebno pomembni za delo). Povzetek pišemo v strnjenem odstavku, ne
vstavljamo naslovov in v njem ne naštevamo.
Povzetek diplomskega dela lahko vsebuje največ 250 besed. Pod povzetkom naj avtor navede
še ključne besede. Abstract mora biti zapisan v slovnično pravilni angleščini.
2.5 Osrednji del diplomske naloge
Osrednji del diplomske naloge (uvod s teoretičnim delom, materiali in metode, rezultati,
razprava in sklep) mora vsebovati od 30 do največ 50 strani. Naslovi poglavij se morajo
prikazati tudi v glavi dokumenta.
2.1.1 Uvod s teoretičnim delom
V uvodu opišemo pomen dela, definiramo problem in predstavimo morebitne hipoteze.
Opišemo problem, torej kaj je tisto, kar še ne vemo, in pokažemo njegovo relevantnost, torej
zakaj je vredno raziskati. V tem delu naloge povzamemo dela, ki so pomembni za
obravnavano problematiko. Prikažemo uveljavljene in alternativne teorije, primerjamo
poglede in jih kritično presojamo. Bralca tako opremimo z osnovnim znanjem, ki ga
potrebuje, da lahko razume in ustrezno umesti raziskavo ter tako sledi obravnavi (1).
V tem delu naloge predstavimo tudi cilje diplomskega dela, zato je bistvenega pomena
natančna opredelitev problema. Možne odgovore na raziskovalna vprašanja lahko izrazimo
kot nekakšne domneve, ki nas vodijo pri proučevanju. Pri empiričnih raziskavah je potrebno
te domene izraziti v obliki hipotez.
2.1.1 Materiali in metode
V tem poglavju navedemo uporabljeni material ter raziskovalne metode in tehnike tako
natančno, da je mogoča ponovitev raziskave. V tem poglavju natančno opišemo (1):
• splošno opredelitev raziskave, kjer opredelimo vrsto raziskave, vrsto raziskovalnega
pristopa in raziskovalnega načrta
• podatke, kjer opredelimo vir podatkov in tip podatkov
• zbiranje podatkov, kjer opredelimo metode zbiranja podatkov
• materiale in inštrumente, ki smo jih uporabili za zbiranje podatkov
• vzorec, kjer natančno opredelimo populacijo in opišemo vzorec, ki smo ga izbrali
• analizo podatkov, kjer opredelimo metode analiziranja kvantitativnih in kvalitativnih
podatkov
• potek raziskave.
Sestavni deli diplomske naloge
Navodila za pisanje in oblikovanje diplomske naloge UP VŠZI
2.1.1 Rezultati
V poglavju rezultati prikažemo vse pomembne rezultate analiz zbranih podatkov. V to
poglavje sodijo rezultati v obliki besedila, preglednic, diagramov, grafikonov in slik, ki se
dopolnjujejo, in ki so z vidika obravnavanega problema pomembni.
Pri navajanju rezultatov praviloma najprej prikažemo najpomembnejše rezultate in šele nato
razne podrobnosti, kot so: vmesni rezultati, statistične podrobnosti ipd.
2.1.1 Razprava
Razprava se sklicuje na rezultate iz prejšnjega poglavja in jih komentiramo z vidika ciljev
raziskave, primerjamo z rezultati drugih raziskav, razlagamo morebiten razkorak med
pričakovanimi in dobljenimi rezultati, presojamo njihovo natančnost in veljavnost, jih
interpretiramo z uporabo znanih teorij in tako iščemo odgovore na v uvodu postavljena
vprašanja, potrdimo ali zavrnemo postavljene hipoteze. Pomembno je, da predočimo bralcu
tudi omejitve raziskve. Tovrstna interpretacija rezultatov naj bi privedla do sprememb,
dopolnitev starih spoznanj in tudi do novih spoznanj (1).
2.1.1 Zaključne ugotovitve
Zaključne ugotovitve morajo zaključiti besedilo in ga ponovno stakniti z uvodom (1). V
zaključnih ugotovitvah povzamemo ključne misli diplomske naloge in jih predstavimo v
strnjeni obliki, prikažemo pomen naših ugotovitev za ožje in širše predmetno področje ter
oblikujemo konkretna priporočila ali predloge. V tem delu lahko podamo kritiko svojemu
delu ter opozorimo na možne omejitve pri posploševanju pridobljenih rezultatov. Podamo
lahko tudi osebno mnenje in videnje problematike. Sklep mora biti povsem vaš, torej avtorski
(3).
2.6 Seznam virov
Pomembna sestavina strokovnega dela je seznam virov, kjer moramo navesti vse vire, ki smo
jih navedli v besedilu. Natančna navodila za navajanje in citiranje virov se v tehničnih
navodilih izdelave diplomske naloge..
2.7 Seznam uporabljenih simbolov oz. kratic
Če v besedilu uporabljate kratice, jih v abecednem vrstnem redu navedite v posebnem
poglavju.
Sestavni deli diplomske naloge
Navodila za pisanje in oblikovanje diplomske naloge UP VŠZI
2.8 Priloge
Med priloge lahko priložimo gradivo, ki ne sodi neposredno v glavno besedilo. Priloge so
lahko:
• računalniški izpisi rezultatov
• obsežne tabele
• anketni vprašalniki
• večja skupina slik, fotokopij dokumentov, fotografij.
Priloge morajo biti ustrezno označene, da se lahko na njih sklicujemo med besedilom.
2.9 CD medij
Na zadnji strani diplomskega dela mora biti prilepljen žepek s CD medijem, ki vsebuje
diplomsko nalogo v obliki word dokumenta. Na CD naj študent napiše podatke s platnice
diplomskega dela.
Tehnična navodila za oblikovanje diplomske naloge
Navodila za pisanje in oblikovanje diplomske naloge UP VŠZI
3 TEHNIČNA NAVODILA ZA OBLIKOVANJE DIPLOMSKE
NALOGE
Zaradi večje preglednosti in enotnega izgleda diplomskih nalog je potrebno diplomsko nalogo
oblikovati v skladu s predpisano predlogo (glej prilogo 3).
Pri oblikovanju naj bo študent posebej pozoren na (3):
• oštevilčevanje poglavij
• številčenje strani
• oblikovanja besedila
• umeščanje in opremljanje slik in preglednic
• umeščanje enačb
• izdelavo seznama virov in citiranje.
3.1 Oštevilčevanje poglavij
Poglavja diplomske naloge začnemo oštevilčevati z uvodom, nazivi poglavij naj se pojavljajo
v glavi dokumenta), oštevilčujemo vsa poglavja osrednjega dela diplomske naloge – t.j. vse
do sklepa. Način oštevilčevanja poglavij, ki ga mora študent uporabiti pri izdelavi
diplomskega dela, je prikazano v preglednici 1.
Oštevilčevanje poglavij mora biti avtomatsko.
3.2 Številčenje strani
Strani številčimo od osrednjega dela diplomske naloge dalje. Številke strani so v nogi
besedila na desni strani (glej prilogo 3).
Tehnična navodila za oblikovanje diplomske naloge
Navodila za pisanje in oblikovanje diplomske naloge UP VŠZI
3.3 Oblikovanja besedila
Pri oblikovanju besedila je potrebno uporabljati naslednje standarde:
• uporaba urejevalnika besedila: diplomsko nalogo pišemo s pomočjo urejevalnika
besedil na računalnik;
• format papirja - besedilo izpisujemo na A4 format papirja praviloma enostransko,
zaželjeno je, da je osrednji del diplomskega dela natisnjen enostransko;
• kakovost tiska: priporočljivo je, da besedilo natisnemo z laserskim ali enakovrednim
tiskalnikom;
• robovi papirja: robovi papirja morajo biti levo 3 cm, desno 2 cm, zgoraj 2.5 cm,
spodaj 2.5 cm
• razmik med odstavki – razmik med odstavki naj bo ena prazna vrstica, med
podglavji in podpoglavji pa dve, vsako novo poglavje začnite pisati na novo stran
(zadnja vrstica odstavka naj ne bo sama na naslednji strani);
• obojestranska poravnava besedila – besedilo mora biti obojestransko poravnano z
predpisano pisavo;
• uporaba slogov - besedilo oblikujemo s pomočjo slogov (Style). Z oblikovanjem
besedila študent pokaže znanje pri uporabi urejevalnika besedil. Najpomembnejši
slogi, ki jih študent potrebuje za izdelavo diplomske naloge so prikazani v spodnji
preglednici.
Preglednica 1: Najpomembnejši slogi diplomskega dela
Slog Vrsta, velikost in oblika črk
1 POGLAVJE Times New Roman, 14 pt, leva por., vel. črke, krepek
tisk, oštevilčeno
1.1 Podpoglavje Times New Roman, 14 pt, leva por., navadne črke - ne
vel. črke, krepek tisk, oštevilčeno
2.1.1 Podpoglavje Times New Roman, 12 pt, leva por., navadne črke - ne
vel. črke, krepek tisk, oštevilčeno
Besedilo Besedilo (Times New Roman, 12 pt, obojestranska
por)
NEOŠTEVILČEN NASLOV Times New Roman, 14 pt, leva por., vel. črke, krepek
tisk
Preglednica 1: naziv preglednice Times New roman 10, sredinska poravnava, krepek
tisk, avtomatsko oštevičevanje, nad preglednico
Slika 1: naziv slike Times New roman 10, sredinska poravnava, krepek
tisk, avtomatsko oštevičevanje, nad sliko
1 Opomba Times New Roman, 10 pt, obojstranska por., avt .
oštevičevanje
3.4 Umeščanje in opremljanje slik in preglednic
Slika v besedilu mora biti sredinsko poravnana. Imeti mora zaporedno številko in naslov.
Vsaka slika mora imeti sklic v besedilu in mora biti z njim vsebinsko povezana. Slika mora
biti pravilno označena, da lahko izdelamo avtomatsko kazalo slik (glej prilogo 3).
Tehnična navodila za oblikovanje diplomske naloge
Navodila za pisanje in oblikovanje diplomske naloge UP VŠZI
Pod sliko mora biti navedena pojasnitev opomb, kratic ali simbolov ter naveden vir. Oznaka
slike oz. preglednice se mora nahajati nad samo sliko. Izogibajte se nepreglednim in obsežnim
slikam, oz. tabelam.
3.5 Umeščanje enačb
Enačbe številčite tako, da je prva številka številka poglavja, druga številka pa zaporedna
številka enačbe v poglavju.
Primer:
ob = a + b + c (2.1)
3.6 Uporaba opomb
Opombe besedila oblikujemo v skladu s predpisano predlogo. Uporabljamo jih, ko (3):
• želimo določeno trditev bolje pojasniti ali ilustrirati;
• želimo napotiti bralca na druge vire, ki jih poznate;
• kadar celotno podpoglavje povzemate po določenem viru.
Napotki pri uporabi opomb:
• opombe so oštevilčene od začetka do konca besedila z istim vrstnim redom;
• na koncu vske opombe je vedno pika.
3.7 Seznam virov
Natančna navodila za navajanje virov so povzeta iz knjige avtorja Miroljuba Jakovljevića:
»Od izbire teme do zagovora diplomskega dela« (4).
2.1.1 Navedki v besedilu
V biomedicini je dopustno navajanje tujih dognanj, spoznanj in misli po smislu, ne pa
dobesedno, pri tem je treba biti pozoren, da vsebine ne popačimo.
V besedilu navedke oštevilčimo po vrstnem redu pojavljanja v besedilu z arabskimi
številkami med oklepajema, npr. (4). Če se pozneje v besedilu znova sklicujemo na že
uporabljeni navedek, napišemo številko, ki jo je navedek dobil pri prvi omembi. Navedki,
uporabljeni samo v tabelah in slikah, naj bodo oštevilčeni po vrstnem redu, kakor sodijo
tabele in slike v besedilo. Pri navajanju več del istega avtorja dobi vsak navedek svojo
številko.
Če nam delo ni dostopno v izvirniku, ga navajamo preko posredujočega dela. Vsi navedki iz
besedila, tudi iz posredujočega dela, pa so vsebovani v seznamu virov (4).
Tehnična navodila za oblikovanje diplomske naloge
Navodila za pisanje in oblikovanje diplomske naloge UP VŠZI
2.1.1 Seznam virov
Podatki o navedenih delih morajo biti točni in preverjeni. V seznamu virov navedemo tako
tiskane kot elektronske vire podatkov. Viri so napisani v ležečem tisku in si sledijo po
zaporednih številkah navedkov. Citirano delo vsebuje priimek in začetnico imena avtorja
oziroma avtorjev in/ali urednika oziroma urednikov, naslov in podnaslov originalnega dela,
podatke o izdaji in natisu ter impresum:
Priimek in ime avtorja(ev) in/ali urednika(ov). Najprej so navedeni priimki i črke imen
vseh avtorjev in/ali urednikov (editorjev) po vrstnem redu kot v citiranem delu. Avtorji so
ločeni z vejico, na koncu je pik. Navajamo vse avtorje, če jih je do šest, če pa jih je več,
navedemo prve tri in dodamo et al. (in ostali). Če pisec prispevka ni znan, namesto imena
napišemo Anon.Če je pisec sestavka organizacija, potem jo napišemo namesto imena avtorja v
jeziku., v katerem je napisana (primer 1).
Primer 1:
The Committee on the Scandinavian society for Clinical Chemistry and Clinical Physiology
Če navajamo uradne liste ali zakone, jih zapišemo na mestu imena avtorjev (primer 2).
Primer 2:
Zakon o zdravstvenem varstvu RS.
Naslov in podnaslov originalnega dela. Prvo besedo v naslovu pišemo z veliko začetnico,
vse ostale z malo, razen lastnih imen in samostalnikov pri nemških naslovih.Na koncu naslova
je pika. Podnaslov ločimo od naslova z dvopičjem.
Podatki o izdaji in natisu. Podatke zapišemo v skrajšani obliki, in sicer po pravopisu jezika
po katerem je delo napisano (primer 3).
Primer 3:
* First Edition = 1st ed.; Second Edition = 2nd ed.; Third Edition = 3rd ed.;
* Second Edition, revised and Expanded = 2nd ed., rev. and epanded;
* Fourth Edition, Fourth printing = 4th ed.,4th print.;
* druga, dopolnjena izdaja =2. dop.izd.;
*Dritte Auflage= 3. Aufl..
Impresum (kraj izdaje, založnik ali izdajatelj in letnica izdaje).
Impresum je za različna dela različen:
• Pri knjigah in drugih monografijah je za krajem izdaje dvopičje, sledi ime založbe, za
njim vejica, nato letnica izdaje, ki ji sledi dvopičje in nato strani od – do ter pika. Če je
več krajev, napišemo prvega in dodamo /etc./. Če v knjigi ni navedena letnica izdaje,
napišemo letnico natisa (copyright) (primer 4 in 5).
Primer 4:
Jones DA, Round JM. Skeletal muscle in health and disease: a textbox of muscle
physiology. Manchester /etc./: Manchester University Press, 1992: 41-54.
Tehnična navodila za oblikovanje diplomske naloge
Navodila za pisanje in oblikovanje diplomske naloge UP VŠZI
Primer 5:
Kisner C, Colby LA. Therapeutic exercise: foundation and techniques. 2nd ed.
Philadelphia: Davis, cop., 1990: 43-56.
• Pri poglavju iz knjige napišemo za avtorjem(ji) in naslovom poglavja »In:«nato pa vse
podatke o knjigi, iz katere je poglavje (primer 6).
Primer 6:
Mollnar GE, Perrin JCS. Head Injury. In: Mollnar GE, ed. Pediatric rehabilitation. 2nd
ed. Baltimore /etc./: William and Wilkins, cop. 1992: 254-292.
• Pri prispevku iz zbornika pišemo za avtorjema(ji) in naslovom poglavja »In:«nato pa
vse podatke o uredniku, vejica, ime kongresa, dvopičje, tema kongresa, dvopičje,
podnaslov, vejica, kraj izdaje, dvopičje, založnik ali izdajatelj, vejica, leto izdaje,
dvopičje, strani prispevka od začetka do konca in pika (primera 7 in Cool

.
Primer 7:
Radonjić-Miholič V, Rakušček N. Skupinska terapija – dopolnilni program rehabilitacije
bolnikov z afazijo. In: Vovk M, Lenček S, eds. 3. Srečanje logopedov Slovenije: Govor in
govorne motnje pri otrocih od 4. – 9.leta starosti: zbornik referatov. Gozd Martuljek
1991. Ljubljana: Aktiv logopedov Ljubljane, Gorenjske in Dolenjske, 1991: 62-65.
Primer 8:
Košorok V. Problem profesionalne rehabilitacije po poškodbi glave. In: 7.
alpenlaendisch-adriatisches Symposium fuer internationale Zusammenarbeit in der
Rehabilitation: Probleme, Moeglichkeiten und Grenzen der Rehabilitation bei schwer
Gleidmassenverletzen und bei polytraumatiesirten: Schlussbreiht, garmisch-
Partenkirchen/Murnau 1991. Wien: Allgemeine Unfallversicherungsanstalt, cop. 1992:
241-243.
• Pri Peršernovi nalogi, diplomskem in magistrskem delu ter doktorski dizertaciji za
avtorjem(ji) in naslovom dela napišemo vrsta dela [Prešernova naloga, diplomsko ali
magistrsko delo, doktorska dizertacija] in zakljčimo s piko. Nadaljujemo s krajem,
dvopičjem, ustanovo, vejico in zaključimo z letom in s piko.
Primer 9:
Šolič N. Teniški komolec [diplomsko delo]. Ljubljana: Oddlek za fiziooterapij, Visoka šola
za zdravstvo, Univerza v Ljubljani, 1997.
• Pri člankih je treba naslove revij, iz katerih je navedek, krajšati, kot to določa Index
medicus. Kratici naslova revije sledi letnica, nato podpičje, letnik (volume), okrogli
oklepaj, številka revije, okrogli zaklepj, dvopičje in nazadnje strani od začetka do
konca sestavka in pika (primer 10)
Primer 10:
Michaud LJ, Rivara FP, Jaffe KM, Fay G. Dailey JL. Traumatic brain injury as a risk
factor for behavioral disorders in children. Arch Phys Med Rehabil 1993; 74(4): 368-375.
Tehnična navodila za oblikovanje diplomske naloge
Navodila za pisanje in oblikovanje diplomske naloge UP VŠZI
• Pri člankih iz suplementa sledi za številko revije v okroglem zaklepaju in dvopičju
Suppl in njegova številka, čemur sledi dvopičje in strani od začetka do konca sestavka
in pika (primer 11).
Primer 11
Rott T. Patološke spremebe pri uremičnem sindromu. Med Razgl 1984; 23(4): Suppl 7:
358-410.
• Če je bilo pri nastajanju diplomskega dela uporabljeno še kakšno drugo natisnjeno ali
nenatisnjeno gradivo, ga je potrebno prav tako citirati. To velja za:
􀂃 prispevek iz dnevnega časopisa (primer 12)
􀂃 audiovizualni material (primer 13)
􀂃 računalniški program (primer 14)
􀂃 slovarji in podobni navedki (primer 15)
􀂃 nenatisnjena dela (primer 16)
Primer 12
Rensberger B, Specter B. CFCs may destroyed by natural process. The Washington post
1989 Aug 7; Sect. A:2 (col 5).
Primer 13
AIDS epidemic: the physician's role [videorecording]. Cleveland (OH): Academy of
Medicine Cleveland, 1987.
Primer 14
Renal system [računalniški program]. MS-DOS version. Edwardswille (KS): Medi-Sim,
1988.
Primer 15
Ectasia. Dorland's illustrated medical dictionary. 27th ed. Philadelphia: saunders, 1988:
527.
Primer 16
Lillywhite HB, Donald JA. Pulmonary blood flow regulation in an aquatic snake. Science.
In press.
• Posebej moramo navajati tudi vire s svetovnega spleta (Primer 17)
Stoddard M. AHSL Educational services.
http://amber.medilab.arizona.edu/homepage.html <16. 3. 1995>.
Seznam virov
Navodila za pisanje in oblikovanje diplomske naloge UP VŠZI
SEZNAM VIROV
Pri nastanku tega dokumenta so bili uporabljeni naslednji viri, ki jih priporočamo študentom,
da jih preštudirajo pred izdelavo dispozicije in diplomske naloge.
1 Kobeja B. Napotki za pisanje seminarske in diplomske naloge. Koper: Visoka šola za
management v Kopru, 2002: 53-106.
2 Kališnik M, Zabavnik-Piano J, Rožić-Hristovski A. Uvod v znanstvenoraziskovalno
metodologijo na področju biomedicine. Ljubljana:Inštitut za varovanje zdravja
Republike Slovenije, 2000: 60-62.
3 Žižmond E. Kako nastane pisno delo. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta
Maribor, 1998: 10-43.
4 Jakovljević M. Od izbire teme do diplomskega dela. Ljubljana: Univerza v Ljubljani,
Visoka šola za zdravstvo, 1997: 20-24.
5 Bučar B, Šabič Z, Brglez M. Navodila za pisanje seminarske naloge in diplomskega
dela. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, 2000: 38-50.
6 Wilson K. Zdravstvena nega – uvod v raziskovalno delo. Maribor: Zdravstveni dom dr.
Adolfa Drolca, 2002: 19-21.
Priloge
Navodila za pisanje in oblikovanje diplomske naloge UP VŠZI
PRILOGE
Priloga 1 – platnica diplomske naloge
Priloga 2 – ponovljena platnica diplomske naloge
Priloga 3 – predloga diplomske naloge
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
VISOKA ŠOLA ZA ZDRAVSTVO IZOLA
(Times New Roman, 14 pt, sredinska por., vel. črke)
DIPLOMSKA NALOGA
(Times New Roman,18pt,sredinska poravnava.,velike črke)
Kraj, mesec, leto
(Times New Roman, 14 pt, sredinska por.,)
Priloga 1 – Platnica diplomske naloge
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
VISOKA ŠOLA ZA ZDRAVSTVO IZOLA
(Times New Roman, 14 pt, sredinska por., vel. črke)
NASLOV DIPLOMSKE NALOGE
(Times New Roman, 18pt,sredinska poravnava.,velike črke, krepek tisk)
NASLOV DIPLOMSKE NALOGE V ANGLEŠKEM JEZIKU
(Times New Roman, 14pt,sredinska poravnava.,velike črke, krepek tisk)
Študent: IME IN PRIIMEK
Mentor: IME IN PRIIMEK z ustreznimi znanstvenimi nazivi
Študijski program: VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM
Študijska smer: ZDRAVSTVENA NEGA
(Times New Roman, 14 pt, leva por., vel. črke)
Kraj, mesec, leto
(Times New Roman, 14 pt, sredinska por., vel. črke)
Priloga 2 – Ponovljena platnica diplomske naloge
(prazen list)
Priloga 3 – Predloga diplomske naloge
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
VISOKA ŠOLA ZA ZDRAVSTVO IZOLA
(Times New Roman, 14 pt, sredinska por., vel. črke)
NASLOV DIPLOMSKE NALOGE
(Times New Roman,18pt,sredinska poravnava.,velike črke)
NASLOV DIPLOMSKE NALOGE V ANGLEŠKEM JEZIKU
(Times New Roman,14pt,sredinska poravnava.,velike črke)
Študent: IME IN PRIIMEK
Mentor: IME IN PRIIMEK z ustreznimi znanstvenimi nazivi
Študijski program: VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM
Študijska smer: ZDRAVSTVENA NEGA
(Times New Roman, 14 pt, leva por., vel. črke, krepek tisk)
Kraj, mesec, leto
(Times New Roman, 14 pt, sredinska por)
Kazalo (Glava besedila je vedno Times New Roman, 10 pt, leva poravnava, svetlejše od besedila)
Naslov diplomskega dela (Times New Roman, 10 pt, leva poravnava, svetlejše od besedila)
KAZALO VSEBINE (Times New Roman, 14 pt, leva por., vel. črke, krepek tisk)
(Kazalo mora biti avtomatsko izdelano in ne ročno. V kazalu so prikazani naslovi samo do tretjega nivoja.V
kazalu ne prikazujemo poglavij Zahvala, Kazalo, Kazalo slik kazalo preglednic, Povzetek , Abstract)
1 Naslov 1. nivo (Times New Roman 12, obojestranska poravnava) ........................................1
1.1 Podnaslov 2. nivo (Times New Roman 12, obojestranska poravnava).....................2
1.1.3 Podnaslov 3.nivo (Times New Roman 12, obojestranska poravnava).......2
2 Naslov 1. nivo (Times New Roman 12, obojestranska poravnava) ........................................4
2.1 Podnaslov 2. nivo (Times New Roman 12, obojestranska poravnava).....................6
Kazalo slik (Times New Roman, 10 pt, leva poravnava, svetlejše od besedila)
Naslov diplomskega dela (Times New Roman, 10 pt, leva poravnava, svetlejše od besedila)
KAZALO SLIK (Times New Roman, 14 pt, leva por., vel. črke, krepek tisk)
(Kazalo slik mora biti avtomatsko izdelano in ne ročno.)
Slika 1 (Times New Roman 12, obojestranska poravnava) ...................................................... 2
Slika 2 (Times New Roman 12, obojestranska poravnava) .......................................................3
Kazalo preglednic (Times New Roman, 10 pt, leva poravnava, svetlejše od besedila)
Naslov diplomskega dela (Times New Roman, 10 pt, leva poravnava, svetlejše od besedila)
KAZALO PREGLEDNIC (Times New Roman, 14 pt, leva por., vel. črke, krepek tisk)
(Kazalo preglednic mora biti avtomatsko izdelano in ne ročno.)
Preglednica 1 (Times New Roman 12, obojestranska poravnava) ….......................................2
Preglednica 2 (Times New Roman 12, obojestranska poravnava)............................................3
Povzetek in ključne besede (Times New Roman, 10 pt, leva poravnava, svetlejše od besedila)
Naslov diplomskega dela (Times New Roman, 10 pt, leva poravnava, svetlejše od besedila)
POVZETEK IN KLJUČNE BESEDE (Times New Roman, 14 pt, leva por., vel. črke, krepek
tisk)
Besedilo (Times New Roman, 12 pt, obojestranska por) Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo
Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo
Besedilo .
Ključne besede: (Times New Roman, 12 pt, obojestranska por)
Abstract and keywords (Times New Roman, 10 pt, leva poravnava, svetlejše od besedila)
Naslov diplomskega dela (Times New Roman, 10 pt, leva poravnava, svetlejše od besedila)
ABSTRACT AND KEYWORDS (Times New Roman, 14 pt, leva por., vel. črke, krepek tisk)
Besedilo (Times New Roman, 12 pt, obojestranska por) Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo
Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo
Besedilo .
Keywords: (Times New Roman, 12 pt, obojestranska por.)
Uvod (Times New Roman, 10 pt, leva poravnava, svetlejše od besedila)
Naslov diplomskega dela (Times New Roman, 10 pt, leva poravnava, svetlejše od besedila) 1
1 UVOD (Times New Roman, 14 pt, leva por., vel. črke, krepek tisk, oštevilčeno)
(Z uvodom začnemo oštevilčevati poglavja, nazivi poglavij naj se pojavljajo v glavi
dokumenta)
Besedilo (Times New Roman, 12 pt, obojestranska por) Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo
Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo
Besedilo1.
Besedilo (Times New Roman, 12 pt, obojestranska por) Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo
Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo
Besedilo. Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo
Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo.
1 Opomba (Times New Roman, 10 pt, obojstranska por.)
Naslov drugega poglavja (Times New Roman, 10 pt, leva poravnava, svetlejše od besedila)
Naslov diplomskega dela (Times New Roman, 10 pt, leva poravnava, svetlejše od besedila) 2
2 POGLAVJE (Times New Roman, 14 pt, leva por., vel. črke, krepek tisk, oštevilčeno)
Besedilo (Times New Roman, 12 pt, obojestranska por) Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo
Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo
Besedilo.
Besedilo (Times New Roman, 12 pt, obojestranska por) Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo
Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo
Besedilo.
Slika 1: Naslov slike (Times New roman 10, sredinska poravnava, krepek tisk)
2.1 Podpoglavje (Times New Roman, 14 pt, leva por., navadne črke - ne
vel. črke, krepek tisk, oštevilčeno)
Besedilo (Times New Roman, 12 pt, obojestranska por) Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo
Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo
Besedilo.
Prelgednica 1: Naslov Preglednice (Times New roman 10, sredinska poravnava, krepek tisk)
Besedilo (Times New Roman, 12 pt, obojestranska por) Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo
Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo
Besedilo.
Naslov drugega poglavja (Times New Roman, 10 pt, leva poravnava, svetlejše od besedila)
Naslov diplomskega dela (Times New Roman, 10 pt, leva poravnava, svetlejše od besedila) 3
2.1.1 Podpoglavje 2. nivoja (Times New Roman, 12 pt, leva por., navadne črke - ne vel.
črke, krepek tisk, oštevilčeno)
Besedilo (Times New Roman, 12 pt, obojestranska por) Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo
Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo
Besedilo.
(primer oštevilčevanja enačb)
ob = a + b + c (2.1)
Seznam virov (Times New Roman, 10 pt, leva poravnava, svetlejše od besedila)
Naslov diplomskega dela (Times New Roman, 10 pt, leva poravnava, svetlejše od besedila) 4
SEZNAM VIROV
Times New roman 12 pt, obojestranska por., ležeče, oštevilčeno.
1 Kobeja B. Napotki za pisanje seminarske in diplomske naloge. Koper: Visoka šola za
management v Kopru, 2002: 1-20.
2 Kališnik M, Zabavnik-Piano J, Rožić-Hristovski A. Uvod v znanstvenoraziskovalno
metodologijo na področju biomedicine. Ljubljana:Inštitut za varovanje zdravja
Republike Slovenije, 2000: 60-62.
3 Žižmond E. Kako nastane pisno delo. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta
Maribor, 1998: 10-43.
4 Jakovljević M. Od izbire teme do diplomskega dela. Ljubljana: Univerza v Ljubljani
visoka šola za zdravstvo, 1997: 20-24.

ninanana123 · Pridružen/-a: 19.07. 2009, 17:32 Prispevkov: 1783

GEA College - Fakulteta za p!"#$%&'(%)! 2011
*+)!"',+-.+-%$/&'0&!-!1,'2!)&'-'.3,$"-magistrskega dela
1
NA V ODI L A Z A !"#$%&$'(')*%+',$%(
I Z G L ED MA GISTRSK IH DE L
%-(./*'0$'('(MA GISTRSK EM DE LU
Magistrsko delo na 24-5%!6&#'-(%7"'#+-6!"#$%&'(%)+-&+-FP se pripravi skladno s Pravilnikom o
magistrskem "$,7-'&-*+)!"','-.+-%$/&'0&!-!1,'2!)&'-'.3,$"-magistrskih del.
I I-(!"#$%&$'(')*%+',$1($1,'2%*1(31(/%.1$4"
8- 6!9!0#!- %$/- &+)!"',- 7:$#+9!- %$/&'0&!- !1,'2!)&'- '.3,$" magistrskega dela na 2. stopnji
(%7"'#+-FP.
2.1 Jezik magistrskega dela
Magistrsko delo je praviloma napisano v slovenskem jeziku oziroma s soglasjem senata v
+&3,$(2$9- #$.'274 ;$,!- 9!:+- 1'%'- #$.'2!)&!- &$!6!:$0&! in pregledano s strani lektorja
<"!5%+)'%'- #$- 6!%:$1&!- 6!%:"',!- !- ,$2%!:':+&#7=- '.#+)!>- 2'- #!- ,$2%! Confused

'@+- &+6'($- 6:!5%!- '&- 2!6'#+-
"'6,!9$-,$2%!:#+?'@$>-"+-#$-5,+)'5%-+,'-7:+"$&-:+07&-6!"#$%#+>-2'-#$-:$gistrirano za lektoriranje).
2.2 Obseg magistrskega dela
Magistrsko "$,!- 9!:+- 1'%'- &+6'5+&!- .- :+07&+,&'2!9- &+- 1$,$9- 6+6':#7- A!:9+%+- BC- .- :!1!)'-
besedila:
zgornji 20 mm
spodnji 20 mm
levi 30 mm
desni 20 mm.
Delo praviloma &+#9+&#-D-'&-&+#)$0-E-+)%!:52'h pol (1 pola = cca. 30.000 znakov) oz. 80-96
strani>- 2+:- &$- )2,#707#$- 6:',!34- F'52- 1$5$"',+- #$- enostranski>- .+%!- #$- (%$%#$- $&+2!- 2!%- (%$%#$-
strani. Razmaki med vrsticami so 1,5. Poravnava vrstic je obojestranska.
2.3 Pisava magistrskega dela
Pisava je Times New Roman:
- 6'5+)+-1$5$"',+-#$-)-!1'0+#&$9-5,!37-<&!:9+,G>-0:&$-1+ Smile

$-'&-)$,'2!5%'-HI
- pisava naslovov tabel, grafov in slik je v poudarjenem slogu (b!,"G>-0:&$-1+ Smile

$-'&-)$,'2!5%'-
12
- pisava naslovov poglavij (1) je .-)$,'2'9'-%'52+&'9'-0:2+9'-v poudarjenem slogu (bold),
0:&$-1+ Smile

$-'&-)$,'2!5%'-14
- pisava naslovov podpoglavij prve ravni (1.1) #$-.-)$,'2'9'-%'52+&'9'-0:2+9'>-0:&$-1+ Smile

$-'&-
velikosti 14
- 6'5+)+-&+5,!)!)-6!"6!3,+)'#-":73$-:+)&'-<H4H4HG-#$-.-9+,'9'-0:2+9'-)-6!7"+:#$&$9-5,!37-
<1!,"G>-0:&$-1+ Smile

$-in velikosti 12
2.4 Vezava magistrskega dela
Delo naj bo vezano v umetno usnje, platno ali drug ustrezen material. Barva platnic je modra,
1+ Smile

+-0:2-&+-6,+%&'@'-.,+%+4
2.5 Magistrsko delo vsebuje predpisane sklope
1. Platnica
2. Naslovna stran
3. Zahvala
4. Povzetek 5-2,#70&'9'-1$5$"+9' )-5,!)$&52$9-'&-+&3,$(2$9-#$.'27
5. Kazalo vsebine
6. Seznam slik, Seznam grafov, Seznam tabel, Seznam uporabljenih kratic in simbolov
GEA College - Fakulteta za p!"#$%&'(%)! 2011
*+)!"',+-.+-%$/&'0&!-!1,'2!)&'-'.3,$"-magistrskega dela
2
7. Uvod (stran 1)
8. Jedro dela
9. J+2,#70$2
10. Seznam citirane literature in virov ter spletnih virov
11. K+.(':#$&'-6!)zetek v slovenskem jeziku
12. Seznam prilog in priloge
13. Izjava o avtorstvu
14. Soglasje k objavi magistrskega dela na spletnih straneh FP
2.5.1 Platnica
L,+%&'@+-9!:+-)5$1!)+%'-5,$"$0$-6!"+%2$=
- 7:+"&!-'9$-(!,$-6'5+&!-&+-):/7-6,+%&'@$
- oznaka dokumenta na sredini platnice
- ime in priimek kandidata na dnu platnice.
M$5$"',!- #$- 6'5+&!- .- )$,'2'9- %'52+&'9'- 0:2+9'>- )$,'2!5%- 6'5+)$- 16, odebeljeno. Postavitev
besedila na A4 formatu platnice naj ima postavljene robove na 30 mm.
Vzorec platnice je v prilogi MAG_A.
2.5.2 Naslovna stran
*+5,!)&+-5%:+&-9!:+-)5$1!)+%'-5,$"$0$-6!"+%2$=
- 7:+"&!-'9$-(!,$-6'5+&!-&+-):/7-5%:+&'
- naslov dela na sredini strani
- oznaka dokumenta na sredini strani pod naslovom
- ime mentorja v spodnjem levem kotu
- ime avtorja v spodnjem desnem kotu (v isti vrstici kot mentor ter predzadnja vrstica
strani)
- kraj in leto izdaje na sredini zadnje vrstice strani
- velikost pisave 16, odebeljeno.
Vzorec naslovne strani je v prilogi MAG_B.
2.5.3 Zahvala
J+/)+,+- )5$17#$- .+/)+,!- 9$&%!:#7>- 5!9$&%!:#$9- '&- )5$9- 5!"$,7#!0'9> ki so prispevali pri
"$,7-:+.'52+)>-)-,+1!:+%!:'#7>-&+-:+07&+,&'27>-)-"$,+)&'@'>-6:'-%$/&'0&'-'."$,+)'-"$,+-'&-":73#$4-
Dodano je lahko po5)$%',!4-8%:+&-#$-&$!(%$)',0$&+. Zahvala se nahaja na dnu strani in naslov je
poravnan desno.
Vzorec zahvale je v prilogi MAG_C.
2.5.4 Povzetek s 56789:;<;(=>?>@A<;
V besedilu povzetka v slovenskem in summary v +&3,$(2$9-#$.'27>-2'-5276+#-!15$3+%+-&+#)$0-
dve strani, navajamo bistvene informacije o vsebini dela, motivih za raziskavo, hipoteze in
cilje. Povzetka sta vsak na svoji strani 80-100 besed. Oba 6!).$%2+-.+2,#70'9!-.-):5%'@! 5-10
2,#70&'/-1$5$" (naslov 2,#70&$-1$5$"$-&+6'($9!-!"$1$,#$&!G )-!1$/-#$.'2'/>-2'-#'/-.+6'($9!-)-
&!)!-):5%'@!4-8%:+&-#$-&$!(%$)',0$&+4
Vzorec povzetka je v prilogi MAG_D.
2.5.5 Kazalo
Kazalo )5$1'&$- :+.9$#7#$- )5$1'&52+- 6!3,+)#+- 6!- 5%:+&$/4- N(%$)',0'9!- 3+- .- +:+152'9'-
(%$)',2+9'>-.+0$&('-.-(%$)',!9-H>-5-6!,!O+#$9-)-sredini spodaj. Oblika kazala je povezana z
obliko BC>D;69>:7A(EFG6AD;7>-.+-2+%$:+-76!:+1'9!-+:+152+-(%$)',+-'&-"$2+"&'-5'5%$94-L!3lavja
!.&+07#$9!-5-(%$)','-!"-H-"+,#$4-L!"6!3,+)#+-,!0'9!-5-6'2!-<&6:4-H4HG4-J+-.+"&#!-(%$)',2!-&e
6'($9!-6'2$4-Velikost pisave kazala je 12 in je obojestransko poravnano. Tudi iz velikosti in
!1,'2$-0:2-#$-:+.)'"&+-/'$:+:/'#+-6!3,+)'#=
GEA College - Fakulteta za p!"#$%&'(%)! 2011
*+)!"',+-.+-%$/&'0&!-!1,'2!)&'-'.3,$"-magistrskega dela
3
- poglavja 1, 2, 3 ,"*%+"(&H+", K REPK O
- poglavja 1.1, 1.2, 1.3 PQRSTQ-UKTQ, NAVADNO
- poglavja 1.1.1, 1.1.2, 1.1.3 <A6>(9I5>J(5I>E5F
- poglavja 1.1.1.1, 1.1.1.2 9+,$-0:2$>-&+)+"&!
*+- 2!&@7- 2+.+,+- .+1$,$O'%$- 6:',!3$ <&!)!- (%$)',0$&#$ strani), izjavo in soglasje
<&$!(%$)',0$no). Vzorec kazala je v prilogi MAG_E.
2.5.6 Seznami uporabljenih slik, grafov in tabel
Sezname uporabljenih slik, grafov in tabel, ki jih vsebuje glavni del naloge, oblikujete iz
naslovov slik, grafov in tabel, oblikovanih v besedilu dela. Naslove slik, grafov in tabel v
besedilu 6'($9!-&+"-5,'2+9', grafi in tabelami. Vse (%$)',0'9!-6!5$1$#-'&-.+6!:$"&!4-Naslovi
slik, grafov in tabel naj bodo odebeljeni velikost 124-L!"-5,'2$>-3:+A$-'&- %+1$,$-6'($9!-)':$4-
Viri so neodebeljeni, velikosti 10.
Vzorec seznama uporabljenih slik, grafov in tabel je v prilogi MAG_F.
Vzorec naslova slik, grafov in tabel je v prilogi MAG_G.
2.5.7 Seznam uporabljenih k ratic in simbolov
Seznam uporabljenih kratic in simbolov, ki morajo biti enotni v celotnem delu, ne glede na
!.&+0$)+&#$- )- 76!:+1,#$&'/- )':'/4- 8$.&+9- uporabljenih kratic in simbolov sledi seznamom
slik, grafov in tabel.
Vzorec seznama uporabljenih kratic in simbolov je v prilogi MAG_F.
2.5.8 Uvod
V uvodu opredelimo problem, podamo povod, hipotezo in namen raziskave, da bralca
uvedemo v problem in cilj magistrskega dela.
2.5.9 Jedro dela
Obdelava problema in tematskih vsebin je glavni del magistrskega dela. Razdeljen je na
%$!:$%'0&'-'&-$96':'0&'-"$,4-F$!:$%'0&'-"$, 6!&+)+"'-.+#$9+-)5+-2,#70&+-"!5$"+&#+-56!.&+&#+-!-
6:!1,$97-5-%$!:$%'0&$3+-)'"'2+>-2#$:-6!&+.!:'9!-:+.,'0&$-%$.$>-9!"$,$>-2!&@$6%$-%$:-9$%!"$4-
J+2,#70$2- %$!:$%'0&$3+- "$,+- &+#- .+#$9+- 2:+%2!- "'+3&!.!- 6:!1,$9+- '&- 9!O&$- 59$:'- '52+&#+-
:$('%$)4- J+- $96':'0&'- "$,- '.1$:$9!- 6:'9$:$&- 9$%!"!,!(2'- '&- :+.'52!)+,&'- 6:'5%!6>- 2#$:- 5%+- )-
ospredju kvantitativna in kvalitativna metodologija. Pri tehnikah si ponavadi pomagamo z
'&%$ Smile

#7#'>- +&2$%+9'>- (%7"'#+9'- 6:'9$:!)- '&- :+.,'0&'9'- !1,'2+9'- $256$:'9$&%!)>- 2'- #'/- ,+/2!-
5%:!2!)&!- '&- .&+&5%)$&!- 7%$9$,#'9!4- *+#6!9$91&$#('- #$- &+0'&- '&%$:6:$%+@'#$- .1:+&'/-
podatkov.
2.5-KL(3A56789>5
P- .+2,#7027- 6!"+9!- 52,$6&$- 73!%!)'%)$>- 2'- &+#- 6:'2+O$#!- !@$&!- !- !6:+),#$&$9- "$,74- T!%-
rezultat dela lahko navedemo ideje, ki so nastale med delom in bi lahko bile predmet
nadaljnjega dela.
2.5.11 Literatura in viri
Seznam uporabljene literature, virov in spletnih virov izdelamo po naslednjih pravilih:
86,!(&!=
- literaturo in vire navajamo v ")$/-,!0$&'/-5$.&+9'/ '&-6!"-")$/-,!0$&'/-6!"6!3,+)#'/
- dela morajo biti urejena po abecednem redu priimka prvega avtorja ali naslovov del in
!(%$)',0$&+
- 0$- 5$- '5%'- +)%!:- 6!#+)'- )$02:+%>- &+)$"$9!- "$,+- 6!- ,$%7- '."+#$>- !"- &+#5%+:$#($3+- "!-
&+#&!)$#($3+
GEA College - Fakulteta za p!"#$%&'(%)! 2011
*+)!"',+-.+-%$/&'0&!-!1,'2!)&'-'.3,$"-magistrskega dela
4
- 0$-#$-)$0-"$,-'5%$3+-+)%!:#+-'."+&'/-'5%$3+-,$%+>-6:'6'($9!-,$%&'@'-'."+#$>-6!-):5%&$9-:$"7>-)-
2+%$:$9-@'%':+9!>0:2$-V+W>-V1W-'%"4-X (2001a), (2001b), (2001c)
- 0$-"$,!-&'9+-+)%!:#+>-#$-6 Smile

'-6!"+%$2-&+5,!)>-2'-3+-6'($9!-5-6!($)&'9-%'52!9
- 0$-#$-neko delo>-"$,!-)$0-2ot treh avtorjev, 76!(%$)+9!-6 Smile

$3+-'&-"!"+9!-52:+#(+&!- [et
al.] v bibliografiji zadaj 6+-6'($9!-)5$-+)%!:#$
- 7:$"&'2$-"$,>-.1!:&'2!)-&$-76!(%$)+9!
- 6!"&+5,!)!)-&$-&+)+#+9!>-:+.$&-2+"+:-O$,'9!-6!":!1&$#$-"!,!0'%'-&$2!-"$,!-<6:'94-S4"G
- 0$-#$-"$,!-'."+&!-)-)$0-2:+#'/>-76!(%$)+9!-6 Smile

$3+-'&-"!"+9!-52:+#(+&!-[et al.]
- 0$-2:+#+-&'>-&+6'($9!-!.&+2!-S. l. oz. sine loco (brez kraja)
- 0$-#$-"$,!-'."+&!-6:'-)$0-.+,!O1+/>-76!(%$)+9!-6 Smile

!-'&-"!"+9!-52:+#(+&!-[et al.]
- 6:'- 0,+&2'/- )- 0+5!6'57- #$- 5- 6!($)&'9- %'52!9- 6'5+&- &+5,!)- 0+5!6'5+>- ,$%&'2>- (%$)',2+- !.4-
Volumen %$:-5%:+&'-0,+&2+
- 0$-&+)+#+9!-"$,!>- 2'- ($- &'- 671,'@':+&!-<)-%'527G>- &+)$"$9!-)5$-.&+&$-6!"+%2$>-&+9$5%!-
,$%&'@$-.+6'($9!-MD(C;?58N
- dela, ki niso dostopna npr. neobjavljena predavanja ali refera%'>-&$-)2,#707#$9!-)-5$.&+9
Priimek, Ime, Ime Priimek in Ime Priimek. 2000. Naslov knjige: podnaslov knjige. K raj
izdaje:
%<>(OA6FP=>-
Priimek, Ime. 2000. Naslov poglavja v knjigi. V Naslov knjige, ur. Ime Priimek, 213Q245.
K raj
;O@A7>R(%<>(OA6FP=>-
Pri;<>5J( %<>J( %<>( /I;;<>5( ; Sad

%<>( /I;;<>5-( SLLL-( $A?6FD( 96A:5A( D( ?CIF5FD:;( I>D;7;-(
Naslov strokovne revije 7 (2): 65Q77.
"(D;I>(D(C>5?C8(T;C;IA<F(:A(:A?6>@:7;(:A9;:R
Stavek (http://www.who.int/healthinfo/paper23.pdf, 3.11.2009).
Ue ste povzeli besedilo na i&%$:&$%7>-2'-'9+-&+)$"$&$3+-+)%!:#+>-6!%$9-#$-6:'9$:-5,$"$0=-
..... besedilo (avtor texta na internetu, datum ko ste text pridobili npr. 03.12.2010) besedilo ....
Ue ste povzeli 1$5$"',!-&+-'&%$:&$%7>-2'-#$-1:$.-&+)$"$&$3+-+)%!:#+>-#$-6:'9$:-5$,$"$0=-
..... besedilo (internetni naslov, datum ko ste text pridobili npr. 03.12.2010) besedilo....
Ue ste dobesedno citirali besedilo, izgledajo primeri takole:
* ..... "besedilo besedilo" (avtor texta na internetu, datum ko ste text pridobili).....
* ..... "besedilo besedilo" (internetni naslov, datum ko ste text pridobili)..... .
Vedno je pika- .+2,#70$2-5%+)0&$-6!)$"'-- za citatom. Citat je del stavka.
*$- 6'($9!- <6:':$#$&!- 6!YG- +,'- <6!).$%!- 6!- YG- +,'- <- )- - P+"&#+,- IZZ[G4- L!5,7O7#$9!- 5$- ,$-
.3!:+#-!6'5+&'/-&+0'&!) @'%':+&#4-L:'-S&%$:&'/-+,'-56,$%&'/-)':'/-&$-&+)+#+9!-'&5%'%7@'#>-%$9)$0-
&+5,!)$-"!279$&%!)-'.-2+%$:'/-0:6+9!-'&A!:9+@'#$4
Bibliografske opise zberemo v seznam literature na koncu dela. Vsakemu bibliografskemu
sklicu v besedilu mora pripadati bibliografski opis v seznamu literature. In nasprotno,
za vsak bibliografski opis mora obstajati vsaj en bibliografski sklic v besedilu.
Bibliografske opise !(%$)',0'9! in jih uredimo abecedno, po priimku prvega od nosilcev
odgovornosti, po nazivu korporacije ali po &+5,!)7- "$,+>- 0$- &!5',@+- !"3!)!:&!5%'- &'4- P5'-
bibliografski opisi, ki imajo istega nosilca odgovornosti, so v seznamu urejeni po letnici izida.
GEA College - Fakulteta za p!"#$%&'(%)! 2011
*+)!"',+-.+-%$/&'0&!-!1,'2!)&'-'.3,$"-magistrskega dela
5
Primeri bibliografije:
elektronsko knjigo v spletu v formatu pdf ali drugi spletni viri:
Carrol, Lewis. B. l. Alice's Adventures in Wonderland. The Millenium Fulcrum edition.
Http://www.gutenberg.org/dirs/etext91/alice30.pdf (28. 9. 2005).
knjigo oziroma zbornik z urednikom:
Godina, Vesna V., ur. 1990. !"#$%&%'%()*+ ,-.,)*+ /0+ Ljubljana: Sekcija za socialno
ant:!6!,!3'#!-6:'-8,!)$&52$9-5!@'!,!(2$9-":7(%)74
96A:>5(D(?CIF5FD:;(I>D;7;R
T7:&'2>-B&":$#4-H[[\4-]!7@!,%!)+-6!,'%'0&+-'9+3'&+@'#+4-Teorija in praksa 34 (6): 934-952.
Marx, Karl. 1867. A Critique of Political Economy. Zv. 1.
elektronsko knjigo v spletu v formatu html ali drug spletni vir:
Http:// socserv.socsci.mcmaster.ca/~econ/ugcm/3ll3/marx/cap1/index.html (28. 9. 2005).
konvencionalno knjigo:
^!O'&+>-8%+&$>-^'%#+-F+)0+:-'&-B&+-*7(+-T&$O$)'04-H[[D4-Poslovno komuniciranje. Maribor:
Obzorja.
poglavje v knjigi oziroma prispevek v zborniku:
Patrick, John. 2000. Training. V Introduction to work and organizational psychology: a
European perspective , ur. Nik Chmiel, 100-134. Oxford: Blackwell.
96A:>5(D(9A?FE;?8:
Pintarelli, Franco. 2000. Frena l'economia USA, riparte l'Euro. La Stampa , 3. junij, 14.
ali
T7:&'2>-B&":$#4-H[[\4-]!7@!,%!)+-6!,'%'0&+-'9+3'&+@'#+4-Teorija in praksa 34 (6): 934-952.
osebno predstavitveno stran v spletu:
Umiker-Sebeok, Jean. 1998. Osebna predstavitvena stran.
Http://www.slis.indiana.edu/faculty/umikerse/cv.html (28. 9. 2005).
doktorske disertacije, magistrska in diplomska dela:
J+) Sad

&'2>- M:7&!4- H[[D4- 1.#%2%'%()*+ -*2*)*+ 2%'%34"54+ )%")6$."3"*7+ &$.2"%8#*+ *,2.')4+ 8+
poudarkom na SWOT analizi. Doktorska disertacija, Ekonomsko-poslovna fakulteta,
Univerza v Mariboru.
interno gradivo v organizaciji:
J76+&0'0>- P'&2!4- H[__4- Izgradnja banke mednarodnih podatkov Gorenja. Interno gradivo,
Gorenje.
9%8'%-"%+&%$%3*'%+:*&%+20%0%0+;<<=. Celje: Dipo d.o.o.
Zakoni:
Zakon o varstvu osebnih podatkov. http://www.ip-rs.si/zakonodaja/zakon-o-varstvu-osebnih-podatkov
(11.01.2008).
Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1). IZZC4-R#71,#+&+=-`:+"&'-,'5%-K8>-(%4-_E?IZZC4
Lastni viri:
Vir: Lastni 2011.
GEA College - Fakulteta za p!"#$%&'(%)! 2011
*+)!"',+-.+-%$/&'0&!-!1,'2!)&'-'.3,$"-magistrskega dela
6
+A@AI( T;C;IA<F( D>9( IAO6;9:;U( D;IFD( :A>:5IAC( 7;U( 6F9;<F( ?( EF@E;97><( VWX( ; Sad

EF:FD:F(
:AD>@><F(O(D>6;5F(OA9>C:;TFR
Vir: Vadnjal 2009; Lastni 2011.
Primeri citiranja v tekstu:
86:$9&'-5%+)$2=-ab'%':+&+-6!)$"c-<52,'@G4
]:$3$-6!")!9'-)-9!O&!5%-!15%!#+-5%:!3!-&$56:$9$&,#')$-'&-1:$.0+5&$-9'5,'=-a*$2+#-6!)5$9-
&$+2%')&$3+-1'-1',!-%7"'-"$#+&52!-'&-.+-&+5-&$!15%!#$0$c-<H[_H>-HdZG4
B)%!:-&+%!-&+"+,#7#$=-ab$,!-1:$.0+5&!-5+9!-9!:+-1'%'>-2+2!:2!,'-O$>-6:$6,$%$&!-5-0+5!9>-0$-
&+#-1'-1',!-2+#-.+-&+5c-(F rege 1981, 130).
8,$"'%+- ($- !1'0+#$&- !1:+.$@- @'%+%+- "$,+- 6!)$"'- !1- 56:$9&$9- 5%+)27- '&- $&!5%+)$&- 6:'9$:- .+-
ilustracijo:
86:$9&'-5%+)$2-a"$,-6!)$"'c-<52,'@G4
^'/+,'0$)+-9$&'>-"+-#$-9&!O'0&'-%7:'.$9-a@$,!%+-!"&!5!)-'&-6!#+)!)>-2'-'.)':+#!-'.-9&!O'@$-)-
%7:'.97c-(1992, 25).
e$-")+-&$2!,'2!-1!,#-.+6,$%$&+-6:'9$:+>-2'-6:'2+.7#$%+-6!5$3+&#$-)-@'%+%-'&-'.675%-'.-@'%+%+=
B)%!:'@+-9$&'>-"+-af9g&!O'0&!5%-'&-&#$&$-5!@'+,&!65'/!,!(2$-.&+0',&!5%'c-&$3+%')&!-)6,')+#!-
&+-a&+:+)&!>-27,%7:&!-'&-5!@'+,&!-!2!,#$-%7:'.9+c-V.CIA<B>5(KYYZJ([X-
Tomc ugotavlja=- a^,+"!5%- #$- 52:+%2+- 2!91'&+@'#+- 671$:%$%$- 2!%- 1'!,!(2$3+- fYg- '&-
&+#5%&'(%)+-2!%-27,%7:&$3+-6:!@$5+-fYgc-(1999, 10).
*+#!5&!)&$#('-1'1,'!3:+A52'-52,'@-#$-%+2=
(Detela 1994)
T$:- 6+- )$0'&!9+- 6+:+A:+.':+9!- +,'- @'%':+9!>- #$- %:$1+- &+)$5%'- ($- 9$5%!- 6:$).$92+4- L:'9$:-
sklicevanja na 78. stran dela dveh avtorjev je naslednji:
(Grah in Koren 1998, 7 Cool

Sklicujemo 5$-,+/2!-%7"'-&+-":73+0&!-9$5%!-6:$).$92+>-&+-6:'9$:-&+-5,'2!>-%+1$,!>-!6!91!>-
poglavje, prilogo, zvezek:
(Hren 2000, sl. 4)
P-$&$9-!2,$6+#7-,+/2!-5$5%+)'9!-)$0-52,'@$)=
(Koruza 1996, 23Q32, in 1999, pogl. 3; Slama 1997, 12 in 17)
T+"+:-'9+-"$,!-)$0-2!%-%:'-+)%!:#$-&+)$"$9!-&!5',@+-6 Smile

$-!"3!)!:&!5%'-'&-"!"+9!-f$%-+,4g-<'&-
drugi) v oglatem oklepaju , vendar samo v tekstu, v bibliografiji navedemo vse nosilce
odgovornosti:
V\FP;:A(]>C(A6-^(SLLZJ(_K`X-
GEA College - Fakulteta za p!"#$%&'(%)! 2011
*+)!"',+-.+-%$/&'0&!-!1,'2!)&'-'.3,$"-magistrskega dela
7
2.5.12 HAOB;I7>:;(EFDO>C>5(D(?6FD> Confused

5><(7>O;58
U$-magistrsko "$,!-&'-&+6'5+&!-)-5,!)$&(0'&'>-9!:+-)5$1!)+%'-&+-2!&@7-:+.(':#$&'-6!).$%$2-)-
slovenskem jeziku, ki obsega najmanj 10 odstotkov celotnega besedila. Ta povzetek mora biti
vezan skupaj z besedilom magistrskega dela.
2.5.13 Priloge
L:',!3$-'."$,+9!-2!%-6!5$1&!-6!3,+)#$>-"+-&$-:+.),$0$#!-3,+)&$3+-"$,+-&+,!3$4-P5$-6:',!3$-
9!:+#!- 1'%'- &+5,!),#$&$- '&- !(%$)',0ene. Naslov priloge je v pisavi TNR, vel. 12 in v
poudarjenem slogu. Pred prilogami je naveden SEZNAM PRILOG X 2'-#$-)2,#70$&-)-2+.+,!-
'&-)5$17#$-5%:+&'-6:',!34-L:',!3$-(%$)',0'9!-.&!)+-<Priloga 1 : Naslov ... je stran 1).
Vzorec prilog je v prilogi MAG_H.
2.5.14. Izjava o avtorstvu
Magistrsko "$,!-.+2,#70'9!-.-'.#+)!> 2'-&'-!(%$)',0$&+>-#$-6+-.+1$,$O$&+-)-2+.+,7 in se glasi:
aS.#+),#+9>-"+-#$-magistrsko delo v celoti moje avtorsko delo, ki sem ga izdelal samostojno s
6!9!0#!-&+)$"$&$-,'%$:+%7:$-'&-6!"-)!"5%)!9-9$&%!:#+4c
Vzorec izjave je v prilogi MAG_I.
2.5.15 Soglasje k objavi magistrskega @>6A(:A(?E6>C:;U(?CIA:>U(,0/
J+"&#+-5%:+&-&+,!3$-#$-5!3,+5#$>-2'-&'-!(%$)',0$&!>-#$-6+-.+1$,$O$&!-)-2+.+,7-'&-5$-3,+5'=
a82,+"&!- 5- H4- !"5%+)2!9- IH4- 0,$&+- J+2!&+- !- +)%orskih in sorodnih pravicah dovoljujem
objavo tega magistrskega dela na spletni strani zbirke diplomskih "$,-(!,$4c
L!"-'.#+)!-.+6'($9!-datum, ime in priimek magistra '&-,+5%&!:!0$&-6!"6'54-
Vzorec izjave je v prilogi MAG_J.
U$-2+&"'"+%?2+-5!3,+5#+-.+-!1#+)!-&$-O$,'-"+%'>-#$-6!%:$1&!-!1-!""+#'-"$,+-)-!1,'2!)&!-%$/&'0&'-
pregled oddati tudi povzetek, ki je oblikovno/strukturno podoben samemu delu (ali
dispoziciji), obsega 10% obsega dela (od uvoda do prilog) ima povzetek v angl. Jeziku,
poudarek pa je na rezultatih.
2.6 Citiranje literature v tekstu
Citiranje literature in virov #$-6!":!1&$#$-O$-!6'5+&!-)-6!3,+)#7-2.5.11 Literatura in viri.
^'&'9+,&!-(%$)',!-1'1,'!3:+A52'/-!6'5!)-#$-ID-$&!%4
Glavne ugotovitve drugih avtorjev kandidat v besedilu dela smiselno povzema in jih ne
prepisuje, kot da bi bile njegove. Kandidat naj opozori, iz katerega dela so misli povzete in
kdo je avtor.
Vsakemu bibliografskemu sklicu v besedilu mora pripadati bibliografski opis v seznamu
literature. In nasprotno, za vsak bibliografski opis mora obstajati vsaj en bibliografski
sklic v besedilu.
2.7 Opombe
Druge opombe, ki se ne &+&+(+#!- &+- @'%':+&#$>- &+)+#+9!- 6!"- 0:%!- .- .+6!:$"&'9'- +:+152'9'-
(%$)',2+9'- !"- .+0$%2+- "!- 2!&@+- %$25%+4- P- !6!91$- "+#$9!- 6!&+)+"'- :+.,'0&$- !1:+.,!O'%)$>
6!#+5&'%)$-&$.&+&'/-6!#9!)-'6"4-U$-&+2+O$9!-&+-!6!91!-&+-2!&@7-5%+)2+>-&+#-1!-(%$)',2+-
6:$"- 6'2!>- 2'- .+2,#707#$- 5%+)$24- L:'6!91$- 5- %$2!0$- 5%:+&'- 5$- 9!:+#!- 2!&0+%'- &+- '5%'- 5%:+&'4
P$,'2!5%-0:2-#$-HZ>-&!:9+,&'-5,!34

ninanana123 · Pridružen/-a: 19.07. 2009, 17:32 Prispevkov: 1783

ŠOLSKI CENTER POSTOJNA
Višja strokovna šola
Pripravila:
Mirjam Radivojevič,
prof. slov. in univ. dipl. bibl.
2
KAZALO
1 SPLOŠNA NAVODILA --------------------------------------------------------------------------- 3
1.1 Namen diplomskega dela ---------------------------------------------------------------------------------------3
1.2 Naslov diplomskega dela ---------------------------------------------------------------------------------------3
1.3 Dispozicija naloge -------------------------------------------------------------------------------------------------4
2 ZGRADBA DIPLOMSKEGA DELA ----------------------------------------------------------- 5
2.1 Zahvala ----------------------------------------------------------------------------------------------------------------5
2.2 Kazalo vsebine -----------------------------------------------------------------------------------------------------5
2.3 Povzetek --------------------------------------------------------------------------------------------------------------5
2.4 Uvod -------------------------------------------------------------------------------------------------------------------6
2.5 Opredelitev področja in opis problema --------------------------------------------------------------------6
2.6 Namen in cilji naloge ---------------------------------------------------------------------------------------------6
2.7 Predvidene metode dela -----------------------------------------------------------------------------------------6
2.8 Glavni del diplomske naloge: teoretični in empirični del ---------------------------------------------7
2.9 Zaključek ali sklep -------------------------------------------------------------------------------------------------7
3 TEHNIČNA NAVODILA -------------------------------------------------------------------------- 9
3.1 Številčenje in naslavljanje poglavij in podpoglavij -----------------------------------------------------9
3.2 Slike, tabele, grafi --------------------------------------------------------------------------------------------------9
3.3 Pisanje enačb ----------------------------------------------------------------------------------------------------- 10
3.4 Oblikovanje besedila ------------------------------------------------------------------------------------------- 11
3.5 Navajanje virov --------------------------------------------------------------------------------------------------- 12
4 KAKO NAPISATI DOBRO DIPLOMSKO NALOGO ----------------------------------- 14
3
1 SPLOŠNA NAVODILA
1.1 Namen diplomskega dela
Diplomsko delo je pisni izdelek, s katerim študent dokaže sposobnost uporabe teoretičnih
znanj in v praksi pridobljenih izkušenj. Diplomsko delo je rezultat samostojnega dela
študenta in je javno delo, ki je dostopno v knjižnici. Namen diplomske naloge je natančno
opredeljen v Pravilniku o pripravi diplomske naloge in diplomskem izpitu. Študent v
diplomskem delu dokaže, da zna opredeliti določen problem, oceniti prednosti in slabosti,
predlagati rešitve in izboljšave.
Diplomsko delo je lahko izdelano tudi kot projekt oziroma načrt dolgoročnega poslovnega
postopka, ki se izvaja v podjetju (s posnetkom, analizo in predlogi racionalizacij in izboljšav).
Iz naloge naj bo razvidna študentova sposobnost za povezovanje interdisciplinarnega znanja
in povezovanje strokovno-teoretičnih predmetov s praktičnimi izkušnjami.
V diplomskem delu uporabljamo strokovni slog pisanja, napisano mora biti v slovenskem
jeziku. Besedilo mora biti jasno, razumljivo in natančno. Ne uporabljamo umetniških pisav in
barv po nepotrebnem! Izogibajmo se predolgim opisovanjem, predolgim in zapletenim
povedim in dvoumnostim. Zaradi strokovnega značaja uporabljamo strokovne termine in se
izogibamo poljudnemu izražanju.
1.2 Naslov diplomskega dela
Naslov ustreza vsebini predmetov, ki jih študent posluša. Pri izbiri teme študent upošteva:
• aktualnost problema;
• materialne možnosti;
• diplomsko delo naj bo povezano s strokovnimi predmeti in delovnimi področji v
organizaciji.
Študent ob nasvetih mentorja izdela dispozicijo diplomske naloge ter jo skupaj z obrazcem
VSŠ-D-1 odda v referat. Po odobritvi teme, lahko študent prične s pisanjem diplomske
naloge Dispozicija obsega 1,5 do 2 tipkani A4- strani.
4
1.3 Dispozicija naloge
Dispozicija pomeni podrobnejšo predstavitev pisnega dela. Obsega naslov teme, izbrani
problem, namen, cilje in osnovne trditve, predvidene metode dela, poglavja in predvideno
uporabo virov. Diplomsko delo mora biti razdeljeno na uvodni, teoretični in empirični del ter
na zaključek oziroma sklep.
• Kazalo
V njem predstavi členjenost vsebine
• Uvod
Uvod mora biti kratek in strnjen. Opišite področje svojega raziskovanja in problem, ki ga
nameravate raziskati. Pojasnite dimenzijo problema in pomen njegovega reševanja.
Problem naj bo tak, da imate na voljo dovolj literature, ki vam omogoča poglobitev vanj.
Ko je problem opredeljen, lahko predvidite možne rešitve in jih izrazite v obliki hipotez.
• Glavni del
Navedete, kakšen je namen vaše raziskave in katere konkretne cilje želite doseči.
Vsebina in vrsta diplomskega dela je povezana s strokovnimi predmeti in z delovnimi
področji v gospodarski družbi, kjer opravljate praktično izobraževanje.
• Zaključni del
Opišete, kakšne rezultate naloge pričakujete.
V seznamu literature in virov študent navede predvideno literaturo, ki jo namerava
obdelati.
V dispoziciji se študent ne spušča v vsebinske podrobnosti in ne citira oziroma prepisuje
teoretičnih izhodišč, pač pa naj se osredotoči na opredelitev obravnavane problematike.
Ko Študijska komisija izda Sklep o odobritvi teme in naslova diplomske naloge, študent
pripravi diplomsko nalogo v skladu s pričujočimi Navodili za pripravo diplomske naloge in v
skladu s Pravilnikom o pripravi diplomske naloge in diplomskem izpitu.
Predlogi študijske komisije pri izdelavi dispozicij so:
1. da se dispoziciji naloge priloži anketni ali kakšen drugi vprašalnik, ki ga bo študent v
nalogi uporabil, če to dispozicija predvideva,
2. da se definira velikost anketnega vzorca (ta naj ne bi bil manjši od 50 anketiranih
oseb), razen v primerih ko anketirajo zaposlene v podjetju in je število le-teh manjše,
3. naslovi nalog morajo okvirno ustrezati vsebinam, ki jih obravnavajo izobraževalni
programi (poslovni sekretar, strojništvo),
5
4. v osrednjem delu diplomske naloge naj kandidat preuči konkretne probleme
(gospodarske, pravne, finančne, tehnične … ) in predvidene rešitve oziroma
izboljšave obravnavane situacije,
5. natančneje definirati hipoteze, cilje in namen naloge, glede na naslov naloge.
ZGRADBA DIPLOMSKEGA DELA
Diplomska naloga je sestavljena iz naslednjih delov:
• naslovna stran;
• ponovljena naslovna stran;
• zahvala;
• kazalo vsebine;
• povzetek;
• vsebina diplomske naloge;
• zaključek;
• literatura in viri;
• priloge (če jih imate).
1.4 Zahvala
Zahvalo napišete na list pred kazalom. V njej se zahvalite vsem tistim, ki so vam omogočili
raziskavo in vam pomagali pri nastajanju diplomske naloge. Zahvalite se tudi mentorju.
1.5 Kazalo vsebine
Vsebinsko kazalo je urejen seznam naslovov poglavij in podpoglavij, ki odraža zgradbo in
vsebinsko členitev naloge. V kazalu so navedene tudi številke strani, tako da hitro najdemo
določeno poglavje. Vsebinsko kazalo je torej načrt dela, saj prikazuje njegovo sestavo
oziroma zaporedje obravnavane teme. Sestavimo ga čisto na koncu, ko z nalogo zaključimo.
1.6 Povzetek
Napišemo ga na list za kazalom, v slovenskem in tujem jeziku. Obsega največ eno stran in
vsebuje ključne besede ali deskriptorje. To so gesla, ki najbolj ustrezno opisujejo vsebino
naloge in njeno tematiko. Povzetek napišemo, ko je besedilo že končano. V njem na kratko
povzamemo problem, rezultate in sklepe raziskave. Povzetek namreč predstavlja strnjeno
vsebino diplomskega dela in namenjen je splošni predstavitvi naloge (katero problematiko
obravnavate, v katerem podjetju, zakaj ste se lotili izbrane teme … ). V povzetku diplome ne
predstavljamo eksplicitno namena, ciljev in metod dela. To naredimo šele v uvodu.
6
Ključne besede napišemo ob koncu povzetka.
Primer:
Ključne besede: stres pri delu, obvladovanje stresa, motivacija za delo
Ključne besede: merilnik, tipalo, merilna glava, koordinatni sistem, CAD model, oblak točk
1.7 Uvod
V uvodu čim bolj natančno opredelite problem, predstavite ga v širšem teoretičnem kontekstu
in v kontekstu podjetja. Predstavite, kako ste se lotili reševanja problema in kaj vas je k temu
spodbudilo. Ker je prvi vtis zelo pomemben, je uvod eden izmed pomembnejših delov
diplomske naloge, zato se mu resno posvetite.
1.8 Opredelitev področja in opis problema
Opišite področje svojega raziskovanja in problem, ki ga nameravate raziskati. Pojasnite
dimenzijo problema in pomen njegovega reševanja. Problem naj bo tak, da imate na voljo
dovolj literature, ki vam omogoča poglobitev vanj. Ko je problem opredeljen, lahko predvidite
možne rešitve in jih izrazite v obliki hipotez.
1.9 Namen in cilji naloge
Navedete, kakšen je namen vaše raziskave in katere konkretne cilje želite doseči. Vsebina
diplomskega dela je povezana s strokovnimi predmeti in z delovnimi področji v gospodarski
družbi, kjer ste opravljali praktično izobraževanje. V bistvu morate odgovoriti na vprašanje,
zakaj analizirate temo.
Nameni so namreč lahko različni:
• problema morda ni analiziral še nihče;
• zadnja analiza tega problema je bila narejena že pred leti;
• analiza problema zanima določeno podjetje.
Cilj raziskave je tisto, kar bi z njo radi dosegli. Cilj lahko uvidimo z naslednjim vprašanjem:
»Kaj imamo od tega, da razrešimo problem?«
Možne odgovore na raziskovalna vprašanja lahko izrazimo kot nekakšne domneve
(hipoteze), ki nas vodijo k proučevanju. Navedete, katere cilje (ugotovitve) želite z raziskavo
doseči. Ciljev je seveda lahko tudi več, osnovni cilj pa se mora navezovati na raziskovalni
problem.
Cilje predstavite tako, da boste ob zaključku naloge s primerjavo doseženega in
načrtovanega ocenili svojo uspešnost.
1.10 Predvidene metode dela
Opredelite vrsto raziskave in navedete raziskovalne metode. Glavne metode zbiranja
podatkov so:
• anketni vprašalniki;
• proučevanje dokumentov;
• razgovori, intervjuji.
7
1.11 Glavni del diplomske naloge: teoretični in empirični del
Glavni del diplomske naloge je vaše poročilo o tem, kako ste pristopili k reševanju problema.
Razdelimo ga na dva dela:
• Teoretični del: v njem predstavite najpomembnejša teoretična izhodišča. S tem
dokazujete poznavanje strokovne literature na izbranem področju. Predstaviti morate
vse informacije, za katere predvidevate, da so pomembne za razumevanje vaše
naloge. Teoretični del ne sme biti obširnejši od praktičnega dela. Sami morate
presoditi objektivnost tujih mnenj in stališč.
• Praktični ali empirični del: to je najpomembnejši del diplomske naloge. V njem
predstavite in obdelate problem, ki ste si ga izbrali. Opišete vzroke in pobude za
izbiro teme ter analizirate praktični problem, ki ga morate rešiti.
Osnovno vodilo pri pisanju diplomskega dela naj bo, da obsega teoretični del 1/3, praktični
oziroma empirični del pa 2/3 naloge.
1.12 Zaključek ali sklep
Sklep je sinteza teoretičnega in praktičnega dela naloge. Vsebuje novopridobljena lastna
spoznanja in sklepne misli. Opozorite lahko na nerešena vprašanja in nakažete smeri
nadaljnjega reševanja problema.
V zaključku ugotovite, ali so zastavljeni cilji doseženi, potrdite ali ovržete zastavljene
hipoteze in povzamete ključne ugotovitve.
V zaključku ne ponavljajte vsebine iz teoretičnega dela naloge in ne navajajte novih
podatkov. Sklep je avtorski!
8
ŠOLSKI CENTER POSTOJNA
Višja strokovna šola
(velikost 14)
DIPLOMSKO DELO
NASLOV DIPLOMSKEGA DELA
(velikost 20, velike tiskane črke,
krepko)
Ime Priimek
(velikost 14, krepko)
Postojna, januar 2008
(velikost 14)
ŠOLSKI CENTER POSTOJNA
Višja strokovna šola
(velikost 14)
DIPLOMSKO DELO
(velikost 14, velike tiskane črke)
NASLOV DIPLOMSKEGA DELA
( velikost črk 20, krepko, velike tiskane črke)
Ime Priimek
(velikost 14, krepko)
Mentor – predavatelj Mentor v podjetju
Postojna, januar 2008
Naslovna stran
Ponovljena naslovna stran
PRIIMEK, Ime: Naslov naloge
9
2 TEHNIČNA NAVODILA
Pri izdelavi diplomske naloge uporabljajte ISO standarde. Najpomembnejša navodila za
pisanje diplomske naloge so: oblikovanje naslovne strani, avtomatična izdelava kazala,
oblikovanje strani, številčenje in naslavljanje poglavij, podpoglavij, oblikovanje besedila in
navajanje literature v besedilu.
2.1 Številčenje in naslavljanje poglavij in podpoglavij
Besedilo je razdeljeno v poglavja in podpoglavja. Naslovi naj bodo poudarjeni, novo poglavje
pa naj bo na novi strani. Za oštevilčenje poglavij uporabljamo arabska števila in dekadni
sistem, kot to predpisuje ISO 2145:1978. Documentation - Numbering of divisions and
subdivisions in written documents ali novejši in istovetni SIST ISO. Poglavja označujemo s
števili od 1 dalje. Podpoglavja ločimo s piko (npr. 1.1). Za zadnjo številko ne pišemo pike.
Tudi iz velikosti in oblike črk je razvidna hierarhija poglavij:
poglavja 1, 2, 3 VELIKE ČRKE KREPKO
poglavja 1.1, 1.2, 1.3 VELIKE ČRKE
poglavja 1.1.1, 1.1.2 male črke, krepko
poglavja 1.1.1.1, 1.1.1.2 male črke, navadno
Strani se štejejo od naslovne do zadnje strani seznama literature oziroma do strani s
seznamom prilog (če so le-te v nalogo vključene). Naslovne strani ne številčimo, torej na njej
številka ni prikazana.
2.2 Slike, tabele, grafi
Vse tabele morajo imeti zaporedno številko in naslov. Te podatke napišemo nad tabelo. Pod
tabelo pa navedemo vir z navedbo avtorja in leta nastanka. Če ste tabelo naredili na osnovi
lastnih podatkov, pod tabelo ne napišete vira.
Primer:
Tabela 1: Prikaz izdelanih poslovnih projektov v zimskem semestru študijskega leta 2003/2004
Naslov projekta Nosilec projekta Študijski predmet
1 Blagovna znamka NIVEA HAIR CARE mag. Janez Damjan Temelji trženja
2 Trženje v podjetju ELAN BIKES mag. Janez Damjan Temelji trženja
3 Plačilna kartica MAGNA mag. Janez Damjan Temelji trženja
4 Razvoj malega podjetja HALCOM mag. Janez Damjan Temelji trženja
Vir: Prikaz poslovnih projektov (citirano 7. 12. 2007, dostopno na: www.ef.unilj.
si/enote/pec/dokumenti/Izdelani_posl_projekti.doc)
Naslove slik in grafov pišemo z zaporedno številko slike ali grafa pod njimi. Ravno tako kot
pri tabelah, tudi pod sliko oz. grafom, navedemo vir z navedbo avtorja in leta.
10
Graf 1: Zadovoljstvo pri delu
2.3 Pisanje enačb
Pri pisanju enačb je obvezna uporaba veljavne terminologije, predpisanih merskih enot in
simbolov kot to določa ISO 31:1992.
Vse veličine v enačbah pišemo ležeče, številke in enote pa navadno.
Primer:
V = π r2 h = π 0,32 x 4 = 1,31 m3
Vektorske veličine pišemo poudarjeno:
F = m·a ali F = ma
Ali s polpuščico nad simbolom:
F m a
v v
= ⋅ ali F ma
v v
=
Kadar za različne veličine uporabimo enak simbol ali če želimo poudariti različne vrednosti
istih veličin, to označimo z indeksi. Indeksi, ki pomenijo simbole fizikalnih veličin (npr. indeks
p pri veličini c p pomeni tlak in pove, da gre za specifično toploto plina pri konstantnem tlaku),
so poševni.
Q mc T p
= Δ
11
t
i
i d
d
U = −L I = −L
•
,
Vsi ostali indeksi so pokončni.
Med posameznimi veličinami, ki so med seboj pomnožene, v enačbi ni potrebno delati
presledkov niti ni potrebno pisati znakov za množenje, čeprav je oboje dovoljeno, kadar bi bil
zapis jasnejši.
Enote, izpeljane iz osnovnih enot kot njihov zmnožek, pišemo s presledkom ali s
poldvignjeno piko, ki pomeni zmnožek, npr.: N m = N⋅m (ne: Nm).
Enačbe, ki so vključene v besedilo, so sestavni del povedi, zato moramo za njimi postavljati
ločila. To velja tudi v primerih, ko so enačbe zaradi preglednosti v novi vrstici. Enačbe
pogosto oštevilčimo, da se lahko pozneje v samem tekstu nanje tudi sklicujemo (glej enačbo
1.1). Oštevilčenje enačbe postavimo v oklepaj na koncu vrstice, kjer stoji enačba.
Primer iz Univerze v Mariboru - Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo
Enačbo običajno zapišemo z zamikom petih znakov. Od zgornjega in spodnjega teksta jo
ločita dva razmika.
Za razlago simbolov upoštevajte Krautov strojniški priročnik. Razlaga simbolov sledi enačbi,
kot je prikazano na zgornji sliki (Primer Univerze v Mariboru).
2.4 Oblikovanje besedila
Uporabljajte naslednje standarde:
• besedilo pišite s pomočjo urejevalnika besedil (Word, Open Office);
• besedilo pišite na format A4, in sicer enostransko;
• uporabljajte proporcionalno obliko pisave (npr. Arial, Times New Roman);
• velikost pisave naj bo 12;
• razmak med vrsticami je enojen;
• poravnava besedila je obojestranska;
• pri naštevanju uporabljajte čim manj različnih oznak;
• določite robove besedila: levo 3 cm (zaradi vezave), desno 2,5, zgoraj in spodaj 2,5.
12
2.5 Navajanje virov
Navajanje (citiranje) je vključevanje misli drugih avtorjev v naše besedilo. Tuje misli in
ugotovitve vključujemo v svoje delo iz več razlogov, in sicer kot:
• dokumentiranje in podkrepitev svojih misli;
• dokazovanje poznavanja literature s področja, o katerem pišemo;
• pomoč bralcu našega strokovnega besedila, da lahko najde ustrezne vire.
V besedilu mora biti razvidno, kdo je avtor določene misli ali trditve, zato je potrebno
natančno opredeliti, kdaj je določena trditev avtorjeva in kdaj citirana.
Navajanje virov v besedilu
Pri navajanju literature v diplomski nalogi uporabimo samo avtorski način iz standarda ISO
690:1987. Documentation - Bibliographic references: Content, form and structure,
1. Avtorsko navajanje: avtor in letnica v oklepaju ter navedba v abecednem redu avtorjev v
poglavju virov, npr.:
Globlje razumevanje besedil (konteksta) in/ali uporabnikov pri priklicu ni upoštevano, kar se
kaže v relativno nizki povprečni iskalni uspešnosti (Zupanič, 1994). Po Sparck Jonesovi
(1987) ta v konvencionalnih IR sistemih v povprečju ne presega 40 % natančnosti za 20 %
odziv.
2. Če navajamo delo več avtorjev, imamo dve možnosti: v primeru, da gre za delo do treh
avtorjev, navedbo naredimo tako:
Takšno analizo smo opravili npr. za revijo Knjižnica že pred leti (Popovič, Ambrožič in Južnič,
1984).
3. Nemalokrat se zgodi, da povzemamo besedilo določenega avtorja (vir A), ki je že sam
citiral drugega avtorja (vir B). V tem primeru navedemo vir, iz katerega povzemamo, in
pripišemo, po kom avtor povzema:
Haralambos (1999, povzeto po Young, 1984).
4. Navajanje elektronskih virov v nalogi:
Gospodarska zbornica Slovenije (Gospodarska zbornica Slovenije, 2005) je na svoji spletni
strani objavila podatke o sejmih v Sloveniji. Seveda moramo elektronski vir navesti v
seznamu literature in virov na koncu diplomske naloge. Takrat s celotnim URL naslovom in
datumom dostopa do spletne strani.
13
Dobesedno citiranje
Kadar iz vira dobesedno prepisujemo besedilo (dobesedno citiranje), mora biti le-to
umeščeno v navednice, v oklepaju pa dodamo številko strani, iz katere smo citirali:
» S citati je treba biti previden. Kaj hitro se namreč zgodi, da med številnimi citati izgine
lastno besedilo in samostojna misel.« (Hladnik, 1994, str. 119).
Navajanje virov v opombah pod črto
Opomb pod črto se, poleg navajanja virov, poslužujemo, kadar želimo določeno trditev
natančneje pojasniti, kadar želimo bralca napotiti še na druge vire in literaturo ter kadar
celotno poglavje povzemamo po kakšnem viru.
Opombe pod črto morajo biti zaporedno številčene in pisane z enako pisavo kot osnovno
besedilo, le z manjšo pisavo (10).
Seznam literature in virov
Natančne podatke o virih, ki smo jih uporabili pri pisanju strokovnega besedila, navedemo na
koncu pisnega dela. Seznam mora biti urejen po abecednem vrstnem redu priimkov avtorjev
oziroma institucij, ki so vir izdale.
1. MONOGRAFIJE – en avtor
POTOČNIK, V. 2004. Nabavno poslovanje s primeri iz prakse. Ljubljana: Ekonomska
fakulteta.
2. MONOGRAFIJE – dva ali trije avtorji
POPOVIČ, M., AMBROŽIČ, M. in JUŽNIČ, P. 1984. Knjižničarstvo v Sloveniji. Ljubljana:
Filozofska fakulteta.
3. MONOGRAFIJE – več kot trije avtorji
Pri več avtorjih delo obravnavamo kot anonimno, se pravi, da upoštevamo samo naslov, brez
navajanja avtorjev.
MANAGEMENT. 1994. Radovljica: Didakta.
4. ČLANEK V STROKOVNI REVIJI
POMPE, A. 2004. V: Podjetnik. Let. XII., št. 8, str. 40.
5. ELEKTRONSKI VIRI
Pri citiranju elektronskih virov navedemo datum citiranja in spletni naslov:
WHO'S who in Aldous Huxley's Brave New World. 1937. (Online). (Citirano 20. januarja
2005), dostopno na spletnem naslovu: http://www.huxley.net/whoswho.htm
14
6. URADNI DOKUMENTI
ZAKON o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Uradni list Republike Slovenije.
53 (29.2. 1996) 12. str. 841.
3 KAKO NAPISATI DOBRO DIPLOMSKO NALOGO
Pisanje diplomske naloge ni naključno opravilo, pri katerem bi se lahko umaknili in upali, da
našega izdelka ne bo nihče presojal in ocenjeval, temveč je dokaz, koliko smo za lasten
uspeh pripravljeni storiti.
Pri pisanju diplomske naloge ni izpitne treme in stresa, pa tudi čas nas ponavadi ne omejuje,
zato dobra naloga nikakor ni nedosegljiv cilj. Je le rezultat pisca, ki ve, kaj hoče, in mentorja,
ki bo študentove interese primerno vzpodbujal in usmerjal.
Pozornost je treba posvetiti tudi jeziku. Diplomska naloga mora biti napisana v zbornem
jeziku; to pomeni, da mora zadoščati vsem pravilom pravopisa in slovnice. Ker se, kljub skrbi
za jezik, lahko v delo vrinejo napake, mora diplomsko nalogo pregledati lektor.
Kot pisec diplomske naloge morate poznati strokovne izraze – termine za področje, ki ga v
nalogi predstavljate. Večkrat lahko izbirate med domačim ali prevzetim strokovnim izrazom;
prav je, da se odločite za domačega. Primeri: faktor – dejavnik, efekt – učinek, procent –
odstotek, riziko – tveganje itd.
Vsaka stroka ima svojo specifično terminologijo. Poleg terminologije pa morate kot avtor
naloge upoštevati tudi pravila pisanja strokovnega besedila:
• Jasnost: kot avtorji diplomskega dela se morate zavedati, da ne pišete zase, ampak
da morate svoja stališča, predloge in zamisli podati na razumljiv način. Se pravi – da
bo tudi bralec razumel, kaj ste imeli vi v mislih.
• Jedrnatost: kaže se v natančnem in strnjenem besedilu.
• Povezanost: logično povezani stavki, členjenost po poglavjih, podpoglavjih …
Diplomska naloga namreč ni strokovna, če vsebuje zgolj nizanje različnih virov, brez
veznega besedila, ki dele povezuje v celoto.
Ko je naloga napisana, je prav, da jo večkrat preberete; šele ko bo pred vami celota, lahko
ovrednotite, ali je dosegla svoj cilj in ali ustreza vsem zahtevam – vsebinskim, oblikovnim in
jezikovnim. Verjetno bo potrebno kaj dodati, popraviti, mogoče celo kaj izpustiti. Pri tem vam
je lahko v veliko pomoč ustvarjalen dialog z mentorjem.

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli