Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

ninanana123 · Pridružen/-a: 19.07. 2009, 17:32 Prispevkov: 1783

Navodila za pripravo seminarske naloge za predmet ITS
Seminarska naloga se napiše na način kot se zahteva za izdelavo diplomske naloge ali
diplomskega projekta, seveda v malo manjšem obsegu (nekaka 'mini' diplomska naloga!).
Na prvi strani je naslov seminarske naloge in osnovni podatki (ime in priimek avtorja, naslov
predmeta, mentor, smer študija).
Na drugo stran se napiše kratek POVZETEK (nekaj stavkov, samo v slovenščini). Povzetek
vsebuje zgolj navedbe o vsebini naloge. Pri opisu uporabljati tretjo osebo (ne prve!).
Na koncu povzetka se doda še Ključne besede.
Naloga naj se nadaljuje s prvim (uvodnim) poglavjem z naslovom 1 UVOD. Vsebine uvoda
so naslednje: Najprej se napiše nekaj splošnega o obravnavanem problemu, tj, splošna
problematika o izbrani temi. Nadaljuje se, v novem odstavku, z navedbami razlogov za izbor
teme (namen in cilji) naloge. Z novim odstavkom se poda še strukturo naloge.
Če je uvodno poglavje daljše se lahko uvede podpoglavja (npr., 1.1 Splošna problematika, 1.2
Namen in cilji, 1.3 Struktura naloge). Če je leto kratko (npr., ena stran) pa podpoglavja niso
potrebna.
Na koncu UVOD-a se navede naziv področja in pod-področja po KAREN seznamu v katera
sodi obravnavana tema. Če se tema tiče več področij in pod-področij, se navede tudi slednja
(v vrstnem redu po obsegu pokritja). Če se vsebina naloge ne tiče cestnega prometa ampak le
letalskega, železniškega ali pomorskega prometa, KAREN navedbe niso potrebne. Navedi se
tudi morebitne kočne uporabnike storitev, ki jih nudi implementacija obravnavanega ITS
sistema.
Naslednje, drugo in obvezno poglavje ima naslov 2. SPLOŠNO O ITS. To poglavje vsebuje
splošen oris ITS sistemov in storitev (definicija, malo zgodovine, ITS arhitektura, KAREN
seznam, …). Dolžina tega poglavja naj bo vsaj 4 do 5 strani

ninanana123 · Pridružen/-a: 19.07. 2009, 17:32 Prispevkov: 1783

Tretje poglavje nosi naslov, ki ustreza naslovu izbrane teme, npr., 3. ITS SISTEMI ZA
VARNO VOŽNJO. Poglavje naj vsebuje kratek opis problematike kot uvodni del, dosedanji
način reševanja problemov, nove potrebe po sistemih in storitvah za reševanje nastale
problematike, opis uslug in storitev ter opis delovanja.
Naslove in število poglavij, ki sledijo, se določi v skladu z nadaljnjo vsebino dela.
Zadnje vsebinsko poglavje je X(?). ZAKLJUČEK. Zaključek se prične z nekaj stavki
splošne problematike. Nadaljuje se s povzetkom vsebin oz. načina obravnave (raziskav)
izdelane naloge (projekta). Zaključi se z navedbami ugotovitev in morebitnih predlogov,
priporočil ter prognoz.
Na koncu se navede vire v ločenem poglavju (ali tudi brez) LITERATURA. Podatki o virih
morajo biti popolni (natančni) tako, da bralec ali knjižničar z lahkoto pridobi navedeni vir.
Končna ocena je odvisna tudi od uporabe vrste virov, npr., ali so uporabljeni članki iz revij,
zbornikov kongresov in konferenc ali zgolj internetni viri. Kot pozitivno se šteje tudi
navajanje virov izdelanih na UL FPP.
Obseg naloge s slikami vred minimalno 20 strani. Nalogo se odda v elektronski obliki v .doc
formatu.
Ostalo:
1. Strani se številči od UVOD-a naprej, pred tem pa na drugačen način, npr. z rimskimi
številkami ali z i, ii, iii, iv, ...
2. Tekst se poravna obojestransko. Razmak med vrsticami 1.5. Med paragrafi je ena vrsta
prazna. Prav tako med naslovi poglavij in pod-poglavij ter tekstom.
3. Slike se številči. Podnaslove slik se postavi pod sliko.
4. Slike v tekstu se na kratko opiše (zgolj bistveni del, ki se nanaša na razpravo!) in v tekstu
tudi referira. Sliko se postavi za opisom (tekstom). Navesti je treba tudi vir na način kot
predpisano v najnovejših Navodilih za pripravo diplomskih nalog oz. projektov na UL
FPP! (glej Primer I!
Pozor: Navajanje virov v tekstu je drugačno (krajše) kot v seznamu virov (poglavju
LITERATURA)!

ninanana123 · Pridružen/-a: 19.07. 2009, 17:32 Prispevkov: 1783

5. Tabele se številči (npr., Tabela 3: Princip delovanja ...). Podnaslove tabel se postavi nad
tabelo!
6. Tabele se v tekstu opiše (bistveni del) in v tekstu tudi referira. V tekst se jo postavi za
opisom.
7. Potrebne podatke o viru se navja v poglavju LITERATURA na način kot predpisano v
najnovejših Navodilih za pripravo diplomskih nalog oz. projektov na UL FPP!
Primer I:
SPIS portale so nameščeni nad voziščem avtoceste (slika 5). Sestavljeni so iz dveh stranskih
grafičnih prikazovalnikov za prikaz prometnih znakov in dela za prikaz tekstovnih sporočil ter
simbolov. SPIS portali so namenjeni obveščanju voznikov na avtocestnem odseku.
Slika 1: Primer SPIS portala (Novak 2012)

ninanana123 · Pridružen/-a: 19.07. 2009, 17:32 Prispevkov: 1783

POVZETEK [NASLOV]
Povzetek naj na kratko opredeli specifično temo, ki jo naloga obravnava, predvsem pa naj na kratko, jasno in čim bolj preprosto povzame poglavitne rezultate, zaključke, ugotovitve … naloge. Splošne misli in ugotovitve v povzetek ne sodijo – uvrstite jih v uvod. Zapisan naj bo v strnjenem odstavku, obsega naj 80–100 besed, ubeseden naj bo brezosebno oz. v trpniku in v sedanjem času. Povzetek in ključne besede naj bodo v slovenskem in angleškem jeziku. [Navaden]
Ključne besede: [poudarek] "[vpišite ustrezne ključne besede oz. besednih zvez]" [Navaden]
SUMMARY [NASLOV]
Summary text.
Key words: [poudarek] "[vpišite ustrezne ključne besede oz. besedne zveze v angleščini]" [Navaden]
UDK: [Vpišite univerzalni decimalni vrstilec] [Navaden]

ninanana123 · Pridružen/-a: 19.07. 2009, 17:32 Prispevkov: 1783

VSEBINA [NASLOV]
1 Uvod 1
1.1 Opis raziskovalnega problema 1
1.2 Namen, cilji in hipoteze naloge 2
1.3 Predstavitev metod raziskovanja 4
1.4 Omejitve in predpostavke raziskave 5
2 Finančna pismenost 6
2.1 Opredelitev pojma finančna pismenost 6
2.2 Finančna pismenost in finančna zmožnost 7
2.3 Dejavniki vpliva na finančno pismenost 7
2.4 Finančna pismenost v povezavi z ostalimi vrstami pismenosti 7
2.5 Izobraževanje na področju finančne pismenosti 7
2.6 Elementi finančne pismenosti zajeti v kurikul srednjih šol 9
2.7 Finančno vedenje in odnos do financ 10
2.8 Vpliv staršev, šole in družbe na finančno pismenost dijakov 10
2.9 Pregled dosedanjih raziskav o finančni pismenosti v Sloveniji 10
2.10 Sklep iz teoretičnega dela – predstavitev modela 11
2.11 Kako prikazati nenatisljive znake? [Naslov 2] 11
2.12 Kaj naj zapišem v povzetku? [Naslov 2] 13
2.13 Kako izbrati (določiti) ustrezne ključne besede? [Naslov 2] 14
2.14 Še nekaj o preglednicah [Naslov 2] 14
3 Sklep [Naslov 1] 16
Literatura [Naslov 0] 17
Seznam uporabljenih slogov [Naslov 0] 18
Priloge [Naslov 0] 21

Opomba: Kazalo posodobite tako, da ga označite, pritisnete na tipko F9, da si odprete meni, in izberete želeno možnost: posodobi celotno kazalo ali posodobi le številke strani. [opomba]
Naslov 3 v tem dokumentu ni uporabljen, zato tudi v kazalu ni viden. Če boste v vaši nalogi potrebovali tudi to raven, se bo generiral avtomatično in vam kazala zaradi tega ni treba spreminjati.

ninanana123 · Pridružen/-a: 19.07. 2009, 17:32 Prispevkov: 1783

KRAJŠAVE [NASLOV]
FM Fakulteta za management [seznam kratic]
UP Univerza na Primorskem
Ur. l. RS Uradni list Republike Slovenije
d. d. delniška družba
d. o. o. družba z omejeno odgovornostjo
s. p. samostojni podjetnik posameznik
tj. to je
t. i. tako imenovani
TNR Times New Roman
Opomba: Zgoraj so navedene nekatere kratice in okrajšave, ki so običajno rabljene napačno. V seznam kratic uvrstite (vse) tiste kratice, ki jih v nalogi uporabljate in niso splošno znane. [opomba]

1 UVOD
1.1 Opis raziskovalnega problema
Živimo v družbi znanja, v družbi nenehnih sprememb, kot so hitri tehnološki in družbeni napredki ter vrsta političnih, socialnih, ekoloških, gospodarskih sprememb (Drucker 2007; Armstrong 2009; Evans 2014). Nedavna (prvi znaki finančne krize so se v Evropi pojavili poleti 2008) velika gospodarska kriza (recesija) je pokazala na številne primere pomanjkanja finančnega znanja tako posameznikov, družin, kot tudi podjetij in drugih organizacij. Negativni trendi, kot so povečana stopnja brezposelnosti (stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji je konec leta 2008 znašala 6,7 %, konec leta 2014 pa 13,1 %) (SURS 2015), kot tudi povečanje dolga potrošnikov do bank (UMAR 2007) kažejo na potrebo po znanju in veščinah s področja gospodarstva, ki so potrebna za sprejetje različnih finančnih odločitev. Finančna pismenost je v državah EU in ostalih državah sveta priznana kot pomemben element gospodarske in finančne stabilnosti in razvoja (INFE 2009).
Mladi so pri vsem tem še posebej tvegana kategorija, saj ti šele aktivno vstopajo na finančne in potrošniške trge (Jorgensen in Savla 2010) – finančna pismenost je za njih nujna življenjska veščina (OECD 2005). Finančno pismenost so v raziskavi PISA 2012 opredelili kot »posameznikovo poznavanje in razumevanje finančnih pojmov in tveganj, vključuje pa tudi veščine, motivacijo in samozavest, da uporabi to poznavanje in razumevanje pri sprejemanju učinkovitih odločitev v različnih finančnih kontekstih, da izboljša finančne stanje posameznikov, in družbe in da lahko sodeluje v ekonomskih odločitvah« (Pedagoški inštitut 2014). Rezultati raziskave PISA 2012 so pokazali, da so slovenski 15-letniki pri ocenjevanju finančne pismenosti po znanju na nižjem nivoju, kot je povprečje v EU – temeljno raven finančne pismenosti (2. raven na mednarodni lestvici) je v Sloveniji doseglo 82 odstotkov dijakov, vsaj tretjo raven finančne pismenosti je doseglo 55 odstotkov dijakov, vsaj četrto raven 24 odstotkov, peto, najvišjo raven finančne pismenosti pa v Sloveniji doseglo samo 6 odstotkov dijakov (prav tam). Je pa kar 90 odstotkov slovenskih 15-letnikov je odgovorilo, da že imajo bančni račun (prav tam). V raziskavi so sodelovali dijaki iz vseh gimnazij in srednjih šol v Sloveniji (327 šol) ter učenci 24 osnovnih šol in osebe ene ustanove za izobraževanje odraslih – vsebinska področja preverjanja so bila denar in transakcije, načrtovanje in upravljanje financ, tveganje in dobiček ter finančni zemljevid (prav tam).
Za dvig razumevanja finančnih produktov in storitev ter razvoj sposobnosti, ki jih posameznik potrebuje za izboljšanje finančne pismenosti je Medresorska delovna skupina leta 2010 pripravila Nacionalni program finančnega izobraževanja (v nadaljevanju NPFI). NPFI je program za sistematično in usklajeno prizadevanje dviga posameznikove finančne sposobnosti na vseh nivojih formalnega izobraževalnega sistema (vrtci, šole, fakultete) kakor tudi zunaj formalnega izobraževalnega sistema (projekti, javna služba svetovanja in obveščanja potrošnikov, spletno mesto ipd.) – proces, s katerim posameznik izboljšuje

ninanana123 · Pridružen/-a: 19.07. 2009, 17:32 Prispevkov: 1783

razumevanje finančnih produktov, pojmov in tveganj na podlagi informacij, navodil in objektivnih nasvetov (NPFI 2010).
Raziskavi Moschis (1985) in Lyons in Hunt (2003) sta pokazali, da mladi želijo pridobiti posamezno finančno informacije in/ali znanje od svojih staršev. To potrjuje tudi raziskava »Youth and Money Survey«, ki jo je izvedel TIAA-CREF Inštitut leta 2001, iz katere je razvidno tudi, da ne glede, ali imajo njihovi starši te sposobnosti in znanja, jih 94 % mladih povpraša za finančni nasvet (TIAA-CREF Institute 2001). Prav tako je več raziskav (Hayhoe, Leach, in Turner1999; Xiao, Noring, in Anderson,1995 ipd.) pokazalo, da je odnos posameznikov »v smeri financ« povezan s posameznikovimi potrošniškimi navadami, praksami in vedenjem.
Na podlagi opisanih teoretičnih izhodišč in pregleda do sedaj opravljenih raziskav v RS (SURS 2009; PISA 2012; Slovensko zavarovalno združenje 2014) smo ugotovili, da v Sloveniji še ni bilo opravljene raziskave, ki bi proučevala povezanost med finančno pismenostjo mladih, njihovim finančnim vedenjem ter odnosom do financ in starševskim vplivom, ki ga imajo do svojih otrok. V tem je zaznani raziskovalni problem oz. raziskovalna vrzel, zato smo menili, da je raziskavo vredno opraviti.
Raziskavo smo zasnovali kot študijo primera na izbrani gimnaziji v Sloveniji, v letu 2015/16 je vpisanih 483 dijakov. Finančno pismenost dijaka smo obravnavali kot odnos med tremi koncepti, kot so finančno znanje dijaka, finančno vedenje dijaka in odnosa dijaka do financ (Jorgensen 2007).
Med finančno znanje dijaka smo šteli znanje s področja finančnega varčevanja, izposojanja, zavarovanja in vlaganja. Med odnos do financ dijaka smo šteli odnos dijaka do finančnega varčevanja, izposojanja, zavarovanja in vlaganja. Med finančno vedenje dijaka smo šteli uporabo svojega znanja in odnosa do financ, kot npr. sledenje porabe denarja, izdelava lastnega proračuna, naložbeno varčevanje, varčevalni račun ipd. (prav tam).
Med starševski vpliv na dijaka smo šteli učenje o finančni pismenosti od staršev in pogovor s starši o finančni pismenosti (Jorgensen in Savla 2010).
1.2 Namen, cilji in hipoteze naloge
Namen raziskave je bil na osnovi sistematičnega pregleda domače in tuje strokovne in znanstvene literature teoretično predstaviti in utemeljiti model povezanosti med finančno pismenostjo mladih (finančnim znanjem, njihovim finančnim vedenjem ter odnosom do financ) in starševskim vplivom, ki ga imajo do svojih otrok in opraviti empirično raziskavo v izbrani gimnaziji v Sloveniji.
Cilji magistrske naloge so bili:

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli