Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

ninanana123 · Pridružen/-a: 19.07. 2009, 17:32 Prispevkov: 1783

KAZALO PREGLEDNIC
Preglednica 1: (Times New Roman 12, obojestranska poravnava) …..................................2
Preglednica 2: (Times New Roman 12, obojestranska poravnava).......................................3
Primer:
Preglednica 1: SWOT analiza…….………………………................................................3
Priimek Začetnica imena. Naslov dela
Primer Novak J. Naslov dela.
V
POVZETEK
Povzetek mora biti sestavljen iz uvodnega stavka, ki mu sledi cilj oz. namen naloge,
hipoteza oz. hipoteze, materiali in metode in rezultati ter zaključek pri kvantitativnih
nalogah. Pri kvalitativnih nalogah se hipoteze in materiale in metode nadomesti z opisom
vzorca in metodologije.
Pri teoretičnih nalogah se v povzetku navede uvodne stavke s katerimi pojasnite, zakaj
obravnavate omenjeno problematiko. Sledi predstavitev strukture naloge z vsebino
poglavij. Na zaključku povzetka v eni ali dveh stavkih povzemite zaključne ugotovitve.
Povzetek naj vsebuje od 200 do 250 besed (Times New Roman, 12 pt, obojestranska por., razmik
med vrsticami 1,5).
Pomembno:
• povzetek pišite v 1. osebi množine,
• v povzetku ni citiranja virov,
• v povzetku ne uporabljajte kratic (izjema so le standardne ali splošno znane kratice
npr. AIDS, DNK).
Ključne besede: največ 5 ključnih besed
(Times New Roman, 12 pt, obojestranska por)

ninanana123 · Pridružen/-a: 19.07. 2009, 17:32 Prispevkov: 1783

ABSTRACT
Prevod povzetka.
(Times New Roman, 12 pt, obojestranska por).
Keywords: Prevod ključnih besed
(Times New Roman, 12 pt, obojestranska por).
Priimek Začetnica imena. Naslov dela
Primer Novak J. Naslov dela.
VII
SEZNAM KRATIC
KRATICA pomen
Priimek Začetnica imena. Naslov dela
Primer Novak J. Naslov dela.
1
1 UVOD
Obravnavana tema mora biti povezana s študijskim programom, ki ga kandidat obiskuje.
Na 1. stopnji naj naloga obsega (brez tehničnih strani in prilog) praviloma do 30 strani. Če
pa vsebuje preglednice in slike pa praviloma od 30 do 45 strani. Nalogo študent odda v
tiskani in elektronski obliki (na CD-mediju v .doc (ali .docx) in .pdf formatu). Platnica
naloge naj bo na 1. stopnji v temno modri barvi s srebrnimi črkami.
Na 2. stopnji naj naloga obsega (brez tehničnih strani in prilog) praviloma do 70 strani.
Platnica naloge naj bo v temno rdeči barvi s srebrnimi črkami.
1.1 Format naloge
Velikost lista : uporabljamo bel papir velikosti A4.
Robovi besedila: Zgornji rob je 30 mm, spodnji 30 mm, levi (notranji) 30 mm in desni
(zunanji) 25 mm. Ti robovi se nanašajo na razdaljo med besedilom in robovi lista.
Nad zgornjim robom besedila je Priimek avtorja z začetnico imena, pika in naslov naloge,
podčrtan s sklenjeno črto.
Primer:
Novak J. Naslov dela.
Zgornji rob je od roba lista oddaljen 15 mm. Pod spodnjim robom besedila, ki je oddaljen
od roba lista 15 mm, je pod sklenjeno črto na desni strani številka strani. Tehnična
poglavja naloge (od Kazala do Abstract-a) imajo rimsko oštevilčenje (I,II, III, itn.),
poglavja osrednjega dela naloge (glej podpoglavje 1.4) pa imajo arabske številke (1,2,3,
itn.).
Primer:

ninanana123 · Pridružen/-a: 19.07. 2009, 17:32 Prispevkov: 1783

Predpisani slogi besedila so prikazani v naslednji preglednici (Preglednica 1).
Preglednica 1: Slogi besedila
Slog Vrsta, velikost, oblika črk
1 NASLOV 1 (1 HEADING 1) Times New Roman, 14 pt, leva poravnava,
samo velike črke, krepek tisk, barva:
samodejno oz. črno, oštevilčeno, naslovu
sledi prazna vrstica
1.1 Naslov 2 (1.1 Heading2) Times New Roman, 14 pt, leva poravnava,
krepek tisk, barva: samodejno oz. črno,
oštevilčeno, naslovu sledi prazna vrstica
1.1.1 Naslov 3 (1.1.1 Heading3) Times New Roman, 12 pt, leva poravnava,
krepek tisk, barva: samodejno oz. črno,
oštevilčeno, naslovu sledi prazna vrstica
Navaden (Normal) – slog navadnega
besedila
Times New Roman, 12 pt, obojestranska
poravnava, razmak med vrsticami 1,5,
odstavku sledi prazna vrstica.
NEOŠTEVILČEN NASLOV Times New Roman, 14 pt, leva poravnava,
samo velike črke, krepek tisk, naslovu sledi
prazna vrstica
Napis (Caption)
Npr.
Slika 1: Naziv slike
Preglednica 1: Naziv preglednice
Times New roman 10, sredinska poravnava,
krepek tisk, barva: samodejno oz. črno
1 Opomba (Footnote) Times New Roman, 10 pt, obojestranska
poravnava, oštevilčevanje
Oblika kazala vsebine, kazala slik in kazala
preglednic
Times New Roman 12, obojestranska
poravnava
Glava
Times New Roman 10, svetlejše od ostalega
besedila, pod glavo je črta čez celotno stran.
Noga
Times New Roman 10, svetlejše od ostalega
besedila, nad nogo je črta čez celotno stran.

ninanana123 · Pridružen/-a: 19.07. 2009, 17:32 Prispevkov: 1783

Navodila za pripravo dispozicije diplomskega dela
Študent izdela dispozicijo diplomske naloge, ki vsebuje:
1. Naslovno stran z logotipom šole, navedbo naslova v slovenskem in angleškem jeziku, navedbo mentorja, somentorja in študenta,
2. Kratek uvod in opis raziskovalnega problema (2 strani), s pravilno navedenimi viri:
Bistvo uvoda je predstaviti ključne značilnosti tako, da bralca uvedemo v problematiko, ki jo naloga obravnava.
Opredelitev raziskovalnega problema predstavlja začetek raziskovalnega procesa. Problemov, ki bi bili zanimivi je veliko, zato je potrebna pravilna izbira. Pri tem upoštevamo naslednje kriterije:
 novost-izogibati se je potrebno nepotrebnim ponavljanjem raziskav,
 pomen in pričakovana uporabnost za prakso,
 interes študenta
 oprema in delovni pogoji,
 stroški raziskovanja,
 čas/dolžina raziskovanja.
Pregled in analiza dosedanjih raziskovanj problema: namen je ugotoviti do kolikšne mere je problem že raziskan, spoznati različne teoretične in metodološke pristope k raziskovanju, napake drugih raziskovalcev, da jih ne ponovimo in spoznati definicijo ključnih pojmov.
Pregled literature nam daje možnost, da postavimo svoje raziskovalno delo v okvir že znanih podatkov in idej. Na ta način lahko dokažemo, koliko smo dodali že obstoječemu znanju na določenem področju.
Pregled literature lahko opozori na pomanjkanje ali popolno odsotnost pomembne literature s področja zdravstvene nege (Wilson, Butterworth, 2002). V tem primeru se lahko uporabi literatura sorodnega področja (npr. medicina in izobraževanje).
3. Namen in cilji diplomskega dela:
V tej fazi opredelimo, kaj sploh želimo z raziskavo doseči (zakaj izbrana tema), ali hočemo zgolj opisati nek dogodek ali pojav, ali ga želimo klasificirati, pojasniti ali pa morda celo izdelati neko napoved oz. prognozo. Nameni so različni, npr. problema ni še nihče analiziral, zadnja analiza problema je zastarala, ne strinjamo se z rezultati zadnje analize, ipd.
Cilji naloge pa so želeni rezultati, ki jih nameravamo doseči s svojo nalogo in morajo biti jasno zapisani. Cilje predstavljajo hipoteze, posamezni elementi raziskave in raziskovalna vprašanja. Poleg glavnega cilja lahko opredelimo še stranske, vmesne in delne cilje.
Cilji so po navadi zastavljeni širše, posamezni elementi raziskave pa cilje razgradijo v manjše raziskovalne naloge.

ninanana123 · Pridružen/-a: 19.07. 2009, 17:32 Prispevkov: 1783

1.2 Zgradba naloge
Zgradba naloge je razčlenjena na naslednje prvine:
Naslovna stran – naslov naloge mora odsevati njeno vsebino
Notranja naslovna stran
Kazalo vsebine
Kazalo slik
Kazalo preglednic
Povzetek
Abstract
Osrednji del naloge (glej podpoglavje 1.3)
Literatura
Zahvala
Priloge (če obstajajo)
1.3 Poglavja osrednjega dela naloge
V naslednjih podpoglavjih je podrobneje predstavljena struktura osrednjega dela naloge
glede na tip naloge.
1.3.1 Kvantitativne ali kvalitativne naloge
1 Uvod
2 Teoretična izhodišča
3 Metode dela
4 Rezultati
5 Razprava
6 Zaključek
7 Literatura

ninanana123 · Pridružen/-a: 19.07. 2009, 17:32 Prispevkov: 1783

4. Raziskovalna vprašanja:
Priporočljivo je, da raziskovalno vprašanje ostane odprto za morebitna odkritja in spremembe.
Hipoteze so znanstvene predpostavke na osnovi katerih študent meni, da lahko pojasni določen pojav ali skupine pojavov. Hipoteza mora biti pojmovno jasna (vsebina hipoteze mora biti opredeljena), preverljiva (z opazovanjem ali eksperimentom), izključna (običajna opredelitev za ali proti), enostavno oblikovana in razumljiva, ne sme vsebovati številčnih (količinskih) vrednosti.
Hipoteza je možna povezava med dvema ali več spremenljivkama. Postavljamo jih pogosteje v kvantitativnih in redkeje v kvalitativnih raziskavah. Spremenljivka je kakršnakoli lastnost oseb, predmetov ali situacij, ki se lahko spreminja. Spremenljivke so: starost, teža, vrsta zdravil, življenjske izkušnje, itd. Poznamo odvisne (predviden učinek), in neodvisne spremenljivke (predviden vzrok).
5. Predvidene metode raziskovanja (metoda dela, predvideni instrument, vzorec, postopek zbiranja in obdelave podatkov):
Imamo dva tipa raziskav:
a. Kvantitativna raziskava nam daje odgovor na vprašanje »koliko«;
b. Kvalitativna raziskava nam daje odgovore na vprašanja »kdo, zakaj, kje in kdaj«.
Na podlagi opredeljenega problema, postavljenega raziskovalnega cilja in postavljenih hipotez moramo izdelati podroben program raziskovanja, ki mora biti opredeljen:
 vsebinsko, z izbiro ustreznih metod,
 časovno,
 finančno, če je potrebno.
Dobro izdelan program raziskovanja nam daje osnovo za kontrolo raziskovalnega procesa in nas sproti opozarja na morebitne težave (npr. zakasnitev), ki jih moramo odpraviti, če želimo raziskavo uspešno zaključiti.
Z metodo raziskovanja natančno opredelimo kako, po kakšnem zaporedju in s kakšnimi sredstvi bomo raziskovali postavljeni raziskovalni problem. Vrste metod so:
 induktivna (iz posameznega na splošno) in deduktivna metoda (iz splošnega na posamezno),
 metoda analize dokumentov: uporabimo dokumente, ki so nastali v toku raziskave ali dokumente, ki niso bili ustvarjeni v toku raziskave (npr.: negovalna dokumentacija pacienta,list kontinuirane zdravstvene nege, itd.),
 metoda sinteze,
 metoda dokazovanja,
 metoda izpodbijanja,
 metoda deskripcije (opisovanje dejstev, predmetov, procesov in povezav v družbi ali naravi),
 metoda kompilacije (povzemanje tujih raziskav in iz tujih delov sestavljeno novo delo),
 primerjalne metode,
 statistične metode,
 zgodovinska metoda ali analiza virov (preučevanje dokumentacije in materialnih virov),
 eksperimentalna metoda (poseganje v pojav-ugotavljanje vzročno posledičnih povezav) ali neeksperimentalna metoda,

ninanana123 · Pridružen/-a: 19.07. 2009, 17:32 Prispevkov: 1783

metoda anketiranja (z anketo lahko pridemo do podatkov o stališčih in mnenjih anketirancev) in intervjuja (izvedemo strukturirane ali polstrukturirane intervjuje).
Strategije raziskovanja pa so:
 študija primera (en primer, različne metode),
 longitudinalna študija (skozi čas, na več časovnih točkah, na enak način),
 primerjalna študija (različni kraji ob istem času, na enak način),
 presečna študija (samo v eni točki v času),
 akcijsko raziskovanje(raziskovanje spremembe uvedene v prostor),
 pilotna študija (preizkusna raziskava za preizkus metode, instrumenta in vzorca).
Z izbiro metode raziskovanja opredelimo tudi glavne načine zbiranja informacij. Viri informacij za raziskovalno delo so: objavljeno gradivo (knjige, članki, študije), podatki terenskih merjenj in opazovanj, podatki laboratorijskih merjenj, statistični podatki, itd.
Vzorec oz. material, primer: pri kvalitativnih nalogah je vzorec (število primerov) praviloma majhen, nenaključen in namenski.
6. Predvidena vsebinska struktura diplomskega dela.
7. Seznam predvidene literature je oblikovan na osnovi kombinacije harvardskega in vancouverskega načina citiranja (Študijski vodnik).
Študent mora v dispoziciji navesti najmanj 15 virov slovenske literature, vsaj 4 vire tuje literature, največ tri internetne, pri katerih pa mora biti znan avtor.
Natančna navodila so zapisana v študijskem vodniku.
Primer: naslov : IZKUŠNJE PACIENTOV Z DNEVNO KIRURŠKO OBRAVNAVO
1. Problem: Novi načini zdravljenja ter zahteva po finančni učinkovitosti krajšajo ležalno dobo v bolnišnicah. Obsežne kirurške posege nadomešča manj invazivna kirurgija z minimalno poškodbo tkiv, kar omogoča hitrejše okrevanje in vračanje v domače okolje. Načrtovani dnevni kirurški posegi postavljajo zdravstveno nego pred nove izzive Krajša hospitalizacija pomeni manj časa za vzpostavljanje medosebnega stika, manj je časa za opazovanje in ocenjevanje pacienta. Rezultati študij pacientovih izkušenj kažejo, da so pacienti z intervencijami zdravstvene nege zadovoljni, pomanjkljivosti so se pokazale predvsem pri posredovanju informacij in psihološki podpori. Študije poudarjajo pomen zmanjševanja anksioznosti s pomočjo poučevanja in podajanja ustreznih informacij s strani medicinskih sester.
2. Namen dela: je pridobiti podatke o izkušnjah pacientov z dnevno kirurško obravnavo in primerjati rezultate raziskav v dveh zdravstvenih ustanovah. Posredni namen je identificirati potencialne vrzeli med nudenjem zdravstvene nege in pričakovanji ter zadovoljstvom pacientov, kar je temelj za nadaljnje aktivnosti zdravstvene nege na področju dnevne kirurške obravnave.
3. Cilj raziskave je spoznati izkušnje pacientov v procesu priprave na dnevni kirurški poseg ter primerjati rezultate v dveh zdravstvenih ustanovah. Cilji raziskave so tudi prepoznati vzroke zaskrbljenosti, povezane z dnevnim kirurškim posegom ter opredeliti izkušnje pacientov s prejemanjem informacij. Poleg tega pa tudi ovrednotiti interakcije med pacienti in medicinskimi sestrami.

ninanana123 · Pridružen/-a: 19.07. 2009, 17:32 Prispevkov: 1783

4. Metode: uporabljena bo deskriptivna (opisna) metoda raziskovanja s študijem tuje in domače literature. S pomočjo ključnih besed »day surgery«, »patient experience« in »nursing care« bomo poiskali članke v bazi podatkov Cinahl in Medline. Izbrani bodo članki od leta 2005 do 2011.
Kot raziskovalni instrument bo uporabljen anketni vprašalnik zaprtega tipa, posebej izdelan za to raziskavo. Anketi bosta izvedeni v zdravstveni ustanovi v Italiji in Ortopedski bolnišnici Valdoltra. Za izvedbo anket bomo pridobili soglasja vodstev obeh ustanov.
Pred raziskavo bo izvedena pilotska raziskava (pet anket), z namenom ugotoviti razumljivost vprašanj in pripravljenost pacientov za sodelovanje. V raziskavo bo vključenih 50 pacientov, ki so naročeni na ambulantni kirurški poseg na naslednjih kirurških področjih: ortopedija, urologija in splošna kirurgija. Pacienti bodo izpolnjevali anketni vprašalnik v času čakanja na operativni poseg in ga oddali pred odhodom v operacijsko dvorano.
Vključitveni kriteriji bodo naslednji: polnoletnost, samostojnost pri izpolnjevanju vprašalnika in predviden odpust v domačo oskrbo istega dne. Sodelovanje v raziskavi bo anonimno in prostovoljno. Prvi del vprašalnika bo namenjen demografskim podatkom, drugi del pa vprašanjem, ki se nanašajo na tri raziskovalna področja: vzrok zaskrbljenosti, informiranost in mnenje pacientov o odnosu in delu medicinskih sester. V tem delu bo kot merski instrument uporabljena štiri stopenjska merska lestvica.
Za analizo podatkov bo uporabljena osnovna statistična obdelava. Rezultate bomo predstavili s pomočjo računalniškega programa Excel.

ninanana123 · Pridružen/-a: 19.07. 2009, 17:32 Prispevkov: 1783

NAVODILA ZA PRIPRAVO DIPLOMSKEGA DELA
Celje, 2012
I
KAZALO
1 UVOD
1
2 PRIPRAVA DIPLOMSKEGA DELA
2
2.1 Naslov
2
2.2 Zahvala
2
2.3 Kazalo
2
2.4 Izvleček
3
2.5 Uvod
3
2.6 Namen
3
4
2.7. Cilji
2.8 Metode dela
4
2.9 Rezultati
4
2.10 Razprava
4
2.11 Sklep
4
2.12 Literatura in viri
4
2.13 Priloge
5
3 NAVAJANJE LITERATURE
4
3.1 Kombinacija harvardskega in vancouvrskega načina citiranja
5
3.2 Elementi, ki sestavljajo citat članka
5
3.3 Elementi, ki sestavljajo citat knjige in drugih monografij
6
3.4 Elementi, ki sestavljajo citat literature, povzete po internetu
7
4 OBLIKOVANJE DIPLOMSKEGA DELA
7
4.1 Splošno
7
4.2 Oblikovanje strokovnega gradiva in prikazovanje rezultatov
7
4.3 Oblika diplomskega dela
7
5 PRILOGE
9

ninanana123 · Pridružen/-a: 19.07. 2009, 17:32 Prispevkov: 1783

1 UVOD
Navodila so v pomoč študentom in diplomantom Visoke zdravstvene šole v Celju za poenoteno pripravo diplomskega dela.
Diplomsko delo je pisni izdelek, ki mora biti rezultat samostojnega kandidatovega dela.
Ko kandidat odda diplomsko delo, mora predložiti pisno izjavo, da je njegov avtor oziroma soavtor (Priloga 1).
Plagiatorstvo pomeni, da je nekdo od drugega avtorja vzel del njegovega pisnega dela ter ga uporabil in si ga prilastil kot lastnega. Pri tem je seveda kršil avtorske pravice, saj gre za »ukradeno« avtorsko delo. Avtorske pravice v Sloveniji ureja Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah (ZASP, Ur. l. RS, št. 16/2007-UPB3,čl.1).
Na VZŠCE se zavedamo problema plagiatorstva, zato širimo kolektivno zavest o neetičnosti plagiatorstva ter njegovih posledicah. Študenti morajo v svojih pisnih delih kritično uporabiti različno strokovno in znanstveno literaturo. Ob dobesedni ali nedobesedni uporabi različnih teorij, misli, idej, itd., ki niso del lastnih ugotovitev, je to potrebno ustrezno zabeležiti. Z izjavo o avtorstvu vsak študent tudi jamči, da gre za njegovo avtorsko delo, ki je izključno rezultat njegovega avtorskega dela.
V primeru objave oziroma predstavitve vsebin diplomskega dela je potrebno predhodno soglasje mentorja. Rezultati raziskav so lastnina Visoke zdravstvene šole v Celju in projekta, v okviru katerega je raziskava potekala.
Teoretično diplomsko delo nastane na osnovi študija literature. Študent odgovarja na zastavljena raziskovalna vprašanja tako, da analizira in primerja dosedanja znanstvena spoznanja o raziskovalnem problemu, odkriva posebnosti ter tako izpelje ugotovitve ter predloge. Vsebinsko plat teoretičnega diplomskega dela se dokončno opredeli na nivoju namena oz. ciljev ter raziskovalnih hipotez. Pri teoretičnih diplomskih nalogah se običajno ožjih, specifičnih raziskovalnih vprašanj ne postavlja. Uporabijo se splošne raziskovalne hipoteze, ki v bistvu pomenijo vnaprejšnji domnevni odgovor na širše postavljeno raziskovalno vprašanje. Metodološko plat teoretičnega diplomskega dela predstavljajo raziskovalne metode in uporabljeni viri. Teoretično diplomsko delo ima namesto poglavja »Rezultati«, poglavje »Vsebina s pregledom literature«. To je diplomsko delo, ki ima le teoretično razpravo in razmišljanje, brez uporabljenih vzorcev in anket.
Empirično diplomsko delo nastane na osnovi empirično (izkustveno) zbranih podatkov z različnimi inštrumenti (vprašalniki, ocenjevalne lestvice, meritve) ter kasnejši statistični analizi. Vsebinsko plat teoretičnega diplomskega dela dokončno opredelimo na nivoju namena, ciljev, raziskovalnih vprašanj in hipotez. Namen se opredeli v obliki širših raziskovalnih vprašanj ali še pogosteje v obliki splošnih delnih problemov oz. vidikov, ki dobro predstavljajo praktično proučevanje problema v celoti.

ninanana123 · Pridružen/-a: 19.07. 2009, 17:32 Prispevkov: 1783

Navodila za pripravo dispozicije diplomskega dela
Študent izdela dispozicijo diplomske naloge, ki vsebuje:
1. Naslovno stran z logotipom šole, navedbo naslova v slovenskem in angleškem jeziku, navedbo mentorja, somentorja in študenta,
2. Kratek uvod in opis raziskovalnega problema (2 strani), s pravilno navedenimi viri:
Bistvo uvoda je predstaviti ključne značilnosti tako, da bralca uvedemo v problematiko, ki jo naloga obravnava.
Opredelitev raziskovalnega problema predstavlja začetek raziskovalnega procesa. Problemov, ki bi bili zanimivi je veliko, zato je potrebna pravilna izbira. Pri tem upoštevamo naslednje kriterije:
 novost-izogibati se je potrebno nepotrebnim ponavljanjem raziskav,
 pomen in pričakovana uporabnost za prakso,
 interes študenta
 oprema in delovni pogoji,
 stroški raziskovanja,
 čas/dolžina raziskovanja.
Pregled in analiza dosedanjih raziskovanj problema: namen je ugotoviti do kolikšne mere je problem že raziskan, spoznati različne teoretične in metodološke pristope k raziskovanju, napake drugih raziskovalcev, da jih ne ponovimo in spoznati definicijo ključnih pojmov.
Pregled literature nam daje možnost, da postavimo svoje raziskovalno delo v okvir že znanih podatkov in idej. Na ta način lahko dokažemo, koliko smo dodali že obstoječemu znanju na določenem področju.
Pregled literature lahko opozori na pomanjkanje ali popolno odsotnost pomembne literature s področja zdravstvene nege (Wilson, Butterworth, 2002). V tem primeru se lahko uporabi literatura sorodnega področja (npr. medicina in izobraževanje).
3. Namen in cilji diplomskega dela:
V tej fazi opredelimo, kaj sploh želimo z raziskavo doseči (zakaj izbrana tema), ali hočemo zgolj opisati nek dogodek ali pojav, ali ga želimo klasificirati, pojasniti ali pa morda celo izdelati neko napoved oz. prognozo. Nameni so različni, npr. problema ni še nihče analiziral, zadnja analiza problema je zastarala, ne strinjamo se z rezultati zadnje analize, ipd.
Cilji naloge pa so želeni rezultati, ki jih nameravamo doseči s svojo nalogo in morajo biti jasno zapisani. Cilje predstavljajo hipoteze, posamezni elementi raziskave in raziskovalna vprašanja. Poleg glavnega cilja lahko opredelimo še stranske, vmesne in delne cilje.
Cilji so po navadi zastavljeni širše, posamezni elementi raziskave pa cilje razgradijo v manjše raziskovalne naloge.

ninanana123 · Pridružen/-a: 19.07. 2009, 17:32 Prispevkov: 1783

4. Raziskovalna vprašanja:
Priporočljivo je, da raziskovalno vprašanje ostane odprto za morebitna odkritja in spremembe.
Hipoteze so znanstvene predpostavke na osnovi katerih študent meni, da lahko pojasni določen pojav ali skupine pojavov. Hipoteza mora biti pojmovno jasna (vsebina hipoteze mora biti opredeljena), preverljiva (z opazovanjem ali eksperimentom), izključna (običajna opredelitev za ali proti), enostavno oblikovana in razumljiva, ne sme vsebovati številčnih (količinskih) vrednosti.
Hipoteza je možna povezava med dvema ali več spremenljivkama. Postavljamo jih pogosteje v kvantitativnih in redkeje v kvalitativnih raziskavah. Spremenljivka je kakršnakoli lastnost oseb, predmetov ali situacij, ki se lahko spreminja. Spremenljivke so: starost, teža, vrsta zdravil, življenjske izkušnje, itd. Poznamo odvisne (predviden učinek), in neodvisne spremenljivke (predviden vzrok).
5. Predvidene metode raziskovanja (metoda dela, predvideni instrument, vzorec, postopek zbiranja in obdelave podatkov):
Imamo dva tipa raziskav:
a. Kvantitativna raziskava nam daje odgovor na vprašanje »koliko«;
b. Kvalitativna raziskava nam daje odgovore na vprašanja »kdo, zakaj, kje in kdaj«.
Na podlagi opredeljenega problema, postavljenega raziskovalnega cilja in postavljenih hipotez moramo izdelati podroben program raziskovanja, ki mora biti opredeljen:
 vsebinsko, z izbiro ustreznih metod,
 časovno,
 finančno, če je potrebno.
Dobro izdelan program raziskovanja nam daje osnovo za kontrolo raziskovalnega procesa in nas sproti opozarja na morebitne težave (npr. zakasnitev), ki jih moramo odpraviti, če želimo raziskavo uspešno zaključiti.
Z metodo raziskovanja natančno opredelimo kako, po kakšnem zaporedju in s kakšnimi sredstvi bomo raziskovali postavljeni raziskovalni problem. Vrste metod so:
 induktivna (iz posameznega na splošno) in deduktivna metoda (iz splošnega na posamezno),
 metoda analize dokumentov: uporabimo dokumente, ki so nastali v toku raziskave ali dokumente, ki niso bili ustvarjeni v toku raziskave (npr.: negovalna dokumentacija pacienta,list kontinuirane zdravstvene nege, itd.),
 metoda sinteze,
 metoda dokazovanja,
 metoda izpodbijanja,
 metoda deskripcije (opisovanje dejstev, predmetov, procesov in povezav v družbi ali naravi),
 metoda kompilacije (povzemanje tujih raziskav in iz tujih delov sestavljeno novo delo),
 primerjalne metode,
 statistične metode,
 zgodovinska metoda ali analiza virov (preučevanje dokumentacije in materialnih virov),
 eksperimentalna metoda (poseganje v pojav-ugotavljanje vzročno posledičnih povezav) ali neeksperimentalna metoda,

ninanana123 · Pridružen/-a: 19.07. 2009, 17:32 Prispevkov: 1783

Na osnovi določil 314. čl. Statuta Univerze v Mariboru (Statut UM – UPB10, Ur. l. RS št. 46/2012) in v skladu s 2. točko 1. člena Pravilnika o postopku priprave in zagovora doktorske disertacije na UM št.: A7/2008-41 AG je Senat Ekonomsko-poslovne fakultete na seji dne 25. 10. 2013 sprejel

PRAVILNIK O POSTOPKU PRIPRAVE IN ZAGOVORA DOKTORSKE DISERTACIJE NA EPF

I. SPLOŠNE DOLOČBE

(namen pravilnika)
1. člen
(1) S tem pravilnikom se podrobneje določa postopek prijave in potrditve teme doktorske disertacije, izbire mentorja, obveznosti mentorja, obveznosti kandidata, postopek izdelave, oblikovanja in ocenitve doktorske disertacije ter postopek zagovora doktorske disertacije na doktorskem študijskem programu Ekonomija in poslovne vede in doktorskem študijskem programu Poslovodenje in organiziranje – MBA ter študijskem programu 3. stopnje Ekonomske in poslovne vede na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru.

(nanašanje določb pravilnika)
2. člen
(1) Vse določbe pravilnika, ki se nanašajo na mentorja, smiselno veljajo tudi za somentorja.

(spolna slovnična oblika)
3. člen
(1) Izrazi v moški obliki so v tem pravilniku nevtralni in se uporabljajo tako za osebe moškega kot za osebe ženskega spola.

II. POSTOPEK PRIJAVE IN POTRDITVE TEME DOKTORSKE DISERTACIJE

(začetek postopka za potrditev teme doktorske disertacije)
4. člen
(1) Za začetek postopka potrditve teme doktorske disertacije zaprosi kandidat, ki je vpisan v program doktorskega študija skladno s Statutom UM in študijskim programom EPF.
(2) Pogoji za začetek postopka za potrditev teme doktorske disertacije so določeni s študijskim programom EPF.

(prijava teme doktorske disertacije)

ninanana123 · Pridružen/-a: 19.07. 2009, 17:32 Prispevkov: 1783

(1) Kandidat za pridobitev doktorata znanosti prijavi temo na posebnem obrazcu (Priloga 1), ki je sestavni del tega pravilnika.
(2) Prijavi teme, ki vsebuje biografske podatke, predlog teme in predlog potencialnega mentorja, kandidat priloži:
• dispozicijo doktorske disertacije,
• dokazila v primeru, da so s študijskim programov določeni pogoji za potrditev teme doktorske disertacije in EPF ne razpolaga z dokazili o izpolnjevanju teh pogojev,
• znanstveno in strokovno bibliografijo z izpisom iz sistema COBISS.
(3) Del prijave teme je tudi soglasje mentorja / somentorja.
(4) Dispozicija doktorske disertacije mora vsebovati:
1. Opredelitev problema.
2. Cilje doktorske disertacije.
3. Teze doktorske disertacije.
4. Pričakovane izvirne znanstvene prispevke.
5. Predpostavke in morebitne omejitve.
6. Predvidene metode raziskovanja.
7. Predvidena poglavja in podpoglavja.
8. Osnovno literaturo in vire.
9. Analizo izvirnosti teme.
9.1 Informacija o opravljenih poizvedbah (v bazah doktorskih disertacij, bazah patentov ter ustreznih primarnih in sekundarnih bazah znanstvenih objav). Poizvedbo kandidat izkazuje s tabelarnim prikazom oz. seznamom ključnih besed in izpisom poizvedb iz baz podatkov Web ob Science in digital dissertation.
9.2. Utemeljitev izvirnosti teme
(5) Pri pripravi vloge (dokumentacije) kandidat glede bibliografije sodeluje s knjižnico (bibliotekarjem).

(oddaja prijave teme doktorske disertacije)
6. člen
(1) Kandidat odda prijavo teme doktorske disertacije s prilogami v Službo za študentske in študijske zadeve.
(2) Kandidat odda prijavo v pisni obliki v 5 izvodih in v elektronski obliki.

(preverjanje števila mentorstev potencialnega mentorja in posredovanje vloge)
7. člen
(1) Po prejemu vloge Služba za študentske in študijske zadeve preveri število trenutnih mentorstev doktorandom za v vlogi navedenega potencialnega mentorja, pri čemer se za mentorstvo šteje na Senatu UM potrjena doktorska tema. Posamezni visokošolski učitelj je lahko mentor največ petim kandidatom za pridobitev doktorata znanosti istočasno. V primeru, da bi predlagani mentor z novim mentorstvom presegel to število, Služba za študentske in študijske zadeve o tem pisno seznani kandidata, mentorja, dekana EPF in predstojnika katedre. Katedra na seji sprejme sklep z utemeljitvijo za preseganje števila mentorstev in ga pošlje na odločanje na Senat EPF. Dokončna oz. dodatna potrditev števila mentorstev se opravi v strokovni službi rektorata pred obravnavo na organih UM. Izjemoma lahko Senat Univerze v Mariboru odobri večje število kandidatov posameznemu mentorju. Služba za študentske in študijske zadeve pozove kandidata, da poda izjavo, da se strinja z odobritvijo večjega števila kandidatov posameznemu mentorju.

ninanana123 · Pridružen/-a: 19.07. 2009, 17:32 Prispevkov: 1783

(2) Služba za študentske in študijske zadeve v roku 5 delovnih dni od prejema popolne vloge posreduje en izvod vloge predstojniku pristojne katedre, en izvod pa potencialnemu mentorju in en izvod potencialnemu somentorju, če je predlagan. V primeru, da gre za visokošolskega učitelja, pri katerem se preverja znanstvena aktivnost skladno s posebnim pravilnikom, hkrati pozove, da v roku 5 delovnih dni od prejema vloge poda dokazila o izpolnjevanju pogojev minimalne znanstvene aktivnosti na področju, na katerem želi kandidat opravljati doktorsko disertacijo. Služba za študentske in študijske zadeve tudi preveri, ali je mentor zaposlen ali v pogodbenem delovnem razmerju na Univerzi v Mariboru. V primeru, da ni, na to opozori predstojnika pristojne katedre.

(obravnava vloge za prijavo teme na katedri)
8. člen
(1) Predstojnik katedre uvrsti vlogo za prijavo teme doktorske disertacije skupaj z dokazili mentorja / somentorja o znanstveni aktivnosti (kadar se le-ta posebej preverja) na dnevni red prve naslednje seje, na kateri katedra oblikuje mnenje o predlogu. O dispozicijah, v katerih je predlagan somentor, o predlogu teme in mentoriranja (mentorstvih in somentorstvih) razpravljata in sklepata katedri matičnih disciplin mentorja in somentorja.
(2) Katedra lahko zahteva dokazila o znanstveni aktivnosti predlaganega mentorja / somentorja, predlaga spremembo naslova teme doktorske disertacije ali vsebine predlagane dispozicije, predlaga drugega mentorja oz. somentorja v primeru interdisciplinarnosti teme ali pripravi utemeljitev za mentorja, ki ni zaposlen ali v pogodbenem delovnem razmerju na Univerzi v Mariboru. Katedra določi ali sodi tema doktorske disertacije na področje »ekonomskih ved« ali na področje »poslovnih ved«.
(3) Kadar ima katedra pripombe glede dispozicije ali imenovanja mentorja, o tem obvesti predlaganega mentorja in pozove kandidata, da v roku treh mesecev popravi ali dopolni prijavo. O sklepu katedre kandidata obvesti pristojna služba, ki vodi postopek.

V kolikor kandidat dispozicije ne popravi oziroma dopolni v roku, se skladno z Zakonom o upravnem postopku, postopek zaustavi.

Po prejemu popravljene oz. dopolnjene teme doktorske disertacije, katedra temo ponovno obravnava in predlaga Senatu EPF imenovanje komisije za oceno teme doktorske disertacije.

(sestava komisije za oceno teme doktorske disertacije)
9. člen
(1) Komisija za oceno teme doktorske disertacije ima najmanj 3 člane in jo sestavljajo habilitirani visokošolski učitelji ali znanstveni delavci z znanstvenega področja, s katerega želi kandidat pridobiti doktorat znanosti. En član komisije je visokošolski učitelj druge univerze. Če je tema doktorske disertacije s področja več znanstvenih disciplin, mora biti komisija sestavljena tako, da bo zagotovljen interdisciplinarni pristop.
(2) Mentor / somentor je lahko član komisije.
(3) Eden od članov komisije, ki ni kandidatov mentor / somentor je predsednik komisije. Predsednik koordinira delo komisije. Vsa določila, ki veljajo za mentorja, smiselno veljajo tudi za somentorja.

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli