Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

ninanana123 · Pridružen/-a: 19.07. 2009, 17:32 Prispevkov: 1783

12. Osebna sporočila (pismo, intervju)
Osebna sporočila so za javnost razmeroma nedostopna in nepreverljiva. Oseb kot virov informacij praviloma ne uvrščamo v seznam literature, ampak jih navedemo med besedilom:
(prirejeno po Janez Novak – ZRSM, 1. januar 2012, dostopno pri J. M., joze.medved@gmail.com)
ali
(Janez Novak, pismo avtorju, 31. maj 2011)
Če jih kljub temu želimo uvrstiti v seznam literature, bibliografskem opisu pri osebnih sporočilih na prvem mestu zapišemo ime vira sporočila (pošiljatelj pisma, sogovorec), ki mu sledijo letnica, informativno določilo o obliki sporočila (pismo avtorju, pogovor z avtorjem), kraj in na koncu datum:
Janez Novak. 2011. Intervju z avtorjem. Koper, 31. maj.
Janez Novak. 2011. Pismo avtorju, 31. maj.
13. Javni govor (govori, predavanja, seminarji, okrogle mize)
Bibliografski opis v primeru prispevka z govora, predavanja, seminarja, okrogle mize ipd. vsebuje navedbo nosilca odgovornosti (avtor govora ipd.), letnico, naslov, po potrebi ustrezno določilo o obliki podane informacije (npr. neizdani prispevek) in opis okoliščin (npr. vrsta, ime, kraj in datum dogodka):
Peter Sanfey. 2009. Transition in Crisis? Reforms, Financial Integration and Prospects for Future Growth. Predavanje na konferenci 11. Poslovna konferenca Portorož: Kako se različne oblike kapitalizma spopadajo z gospodarsko krizo in kaj nas čaka leta 2010, Ljubljana, 30.–31. oktober 2009.
Novak, Janez. 2012. Pomoč diplomantu. Študijsko gradivo. Koper: Fakulteta za management.
14. Interno gradivo organizacije
Dokumente, ki nastajajo v organizaciji in ki niso izdani, imenujemo interno gradivo (npr. poslovno, tehnično ali raziskovalno poročilo, službeni postopki ipd.). Nosilec odgovornosti je lahko posameznik, skupina ali korporacija sama. V bibliografskem opisu sledi nosilcu odgovornosti in letnici naslov v ležeči pisavi (če predstavlja samostojno publikacijo), zadnjo sestavino pa tvori ustrezna besedna zveza (npr. interno gradivo) in za vejico ime organizacije ali institucije, ki hrani gradivo:

ninanana123 · Pridružen/-a: 19.07. 2009, 17:32 Prispevkov: 1783

Luka Koper. 2012. Nerevidirano poročilo o poslovanju skupine in družbe Luka Koper, d. d. v obdobju januar–marec 2012. Interno gradivo, Luka Koper.
3.2.1 Način zapisa avtorjev
Pomembno je tudi, da pravilno zapišemo avtorje besedila, in sicer pišemo vedno polno ime in priimek avtorja ali začetnico imena in priimek avtorjev, ne pa mešano, enkrat polno ime drugič pa začetnico. Imena avtorjev pišemo po pravopisu, torej najprej ime in nato priimek. Izjema je prvi avtor, kjer najprej zapišemo priimek in za vejico (ki označuje inverzijo) dodamo avtorjevo ime. To naredimo zato, da lahko zapise razvrstimo po abecednem redu avtorjev, pri čemer upoštevamo priimek samo prvega avtorja. Imena avtorjev med seboj ločimo z vejico (kot pri naštevanju), pred zadnjim pa zapišemo veznik 'in'. Primera:
Harris, Robert S., Kenneth M. Eades in Suzanne Chaplinsky.
(Torej: Priimek, Ime, Ime Priimek in Ime Priimek.)
ali: Harris, R. S., K. M. Eades in S. Chaplinsky.
Nepravilno bi bilo obračati ali spreminjati vrstni red imen pri avtorjih, ki uporabljajo več imen. Imena vedno prepišemo tako, kot so navedena na uporabljeni publikaciji.
Primer napačne rabe: Harris, S. Robert. (Elementov imena torej ne pišemo od zadaj naprej!)
3.2.2 Kaj pišemo poševno?
S poševno pisavo označujemo naslov glavnega dokumenta, torej naslov monografske publikacije, naslov zbornika, naslov serijske publikacije. Tudi naslov primarnega dokumenta, objavljenega na svetovnem spletu in naslov nekega internega oz. neobjavljenega gradiva.
Naslovov podrejenih del (naslov članka ali naslov prispevka v zborniku, naslov avtorskega poglavja, objavljenega v monografski publikaciji) ne pišemo poševno!
3.2.3 Dodatni napotki
Pri oblikovanju seznama upoštevajte tudi naslednje napotke:
 dela morajo biti urejena po abecednem redu priimka prvega avtorja ali naslovov del;
 če se isti avtor pojavi večkrat, navedemo dela po letu izdaje, od najstarejšega do najnovejšega;
 če je več del istega avtorja izdanih istega leta, pripišemo letnici izdaje, po vrstnem redu, v katerem citiramo, črke “a”, “b” itd. – (2001a), (2001b), (2001c);

ninanana123 · Pridružen/-a: 19.07. 2009, 17:32 Prispevkov: 1783

 če ima delo več kot tri avtorje, upoštevamo prvega in dodamo skrajšano [idr.] oz. [et al.], vendar zgolj v bibliografskih sklicih med besedilom, v bibliografskem opisu zapišemo vse avtorje;
 če kraja ni, napišemo namesto slednjega krajšavo b. k.;
 če ni letnice, napišemo namesto slednjega b. l.;
 za piko, torej v bibliografskih opisih (ne v sklicih) pišemo z veliko začetnico, tudi krajšave, (prime: B. k.);
 če se odločimo za rabo latinskih krajšav, jih uporabljamo povsod, kjer uporabljamo krajšave;
 dostopnost elektronskih virov zapisujemo z veliko začetnico, kar moramo pri vsakem viru ročno popraviti (primer: Http...).
21
4 NEKAJ NAPOTKOV ZA BOLJŠI JEZIK
Vsak pisni izdelek mora biti tudi jezikovno ustrezno, zato v nadaljevanju navajamo nekaj napotkov in pogostih napak.
4.1 Ločila
Ločila pišemo levo stično. To pomeni, da se mora ločilo držati besedila, na katerega se nanaša, za ločilom pa je obvezen presledek. Izjemi sta začetni narekovaj in začetni oklepajem, ki ju pišemo desno stično. Ločila v alinejah so enaka kot v stavku, saj gre le za likovno drugače prikazano besedilo. Torej je treba tudi tu uporabljati vejice, podpičja in pike in kar je še takšnih ločil, čeprav besedilo začenjamo z oznako v novi vrstici.
Oklepaji se morajo (spredaj in zadaj) stikati z besedilom, na katerega se nanašajo.
Tropičje – tri pike kot nadaljevanje stavka se pišejo nestično, ločeno od besedila ... Kadar jih pišemo za besedo brez presledka, pomenijo nadaljevanje besede in ne nadaljevanje stavka oz. misli. Sledi nekaj primerov napačne in pravilne rabe ločil in primer umeščanja vejic in pik pri številkah, kjer so pravila drugačna.
nepravilno pravilno
( nnn ) (nnn)
nnn , mmm ; mmmm . nnn, mmm; mmmm.
nnn,nnn nnn, nnn
medtem, ko … medtem ko …
1,000.10 1.000,10
4.2 Enote: kg, m, %, EUR …
Oznako za enoto s presledkom ločimo od številke, na katero se nanaša. Enote lahko pišemo z besedo ali s kratico (npr. evrov – EUR; odstotkov – %; kilogramov – kg; …), vendar s kratico zapisane oblike ne sklanjamo (nepravilno: EUR-ov!). Raba simbola za enoto ni dovoljena na začetku vrstice, simbol mora biti v isti vrsti kot število, na katerega se nanaša (svetujemo uporabo nedeljivega presledka).
4.3 Datumi
Datume lahko pišemo na različne načine, npr. 3. marec 2000; 3. 3. 2000 … ne pa tudi 03.03.2000. Kadar je datum zapisan v besedilu, je seveda najprimernejša prva oblika, ostale so primernejše za zapisovanje v preglednicah, seznamih … Seveda tudi tu velja, da vsaki piki sledi presledek.

ninanana123 · Pridružen/-a: 19.07. 2009, 17:32 Prispevkov: 1783

4.4 Osebna imena
Po slovenskem pravopisu pišemo imena v obliki Ime in Priimek, ne Priimek in Ime, v primeru oblikovanja abecednega seznama po priimkih, med priimkom in imenom zapišemo vejico, s katero označimo inverzijo. Primer: Priimek, Ime.
4.5 Imena gospodarskih družb
Oznako organizacijske oblike gospodarske družbe od njenega imena ločimo z vejico (na obeh straneh) in pri tem upoštevamo pravopisna pravila zapisovanja okrajšav (npr. delniška družba – d. d.) – tudi pri okrajšavi je med elementoma razmik (nedeljivi presledek).
Besede (delniška družba, družba z omejeno odgovornostjo, samostojni podjetnik), ki poimenujejo pravni položaj podjetja, so okrajšane s krajšavno piko, za pravopisno rabo to pomeni, da mora za piko stati presledek: d. d., s. p., d. o. o.
nepravilno pravilno
Gorenje d.d. Velenje Gorenje, d. d., Velenje
Uradni list Republike Slovenije d.o.o. Uradni list Republike Slovenije, d. o. o.
4.6 Tujke
Nekatere tujke, za katere imamo ustrezne domače besede:
slabo bolje
kompetitivna prednost konkurenčna prednost
kompetenca pristojnost (razen v določenih primerih kot zmožnost)
riziko tveganje
tekst besedilo
procedura postopek
korekcije popravki
direktno neposredno
indirektno posredno
kvaliteta kakovost
faktor dejavnik (razen v matematičnem smislu pri množenju)
garancija jamstvo (razen bančne garancije)
garantiran zajamčen
privaten zaseben
nivo raven (ali stopnja)
problem težava

ninanana123 · Pridružen/-a: 19.07. 2009, 17:32 Prispevkov: 1783

(beseda problem ima v slovenščini bolj pomen znanstvenega problema, medtem ko za primere, ko nam gre kaj narobe, raje uporabimo besedo težava)
4.7 Kratice
Kadar v besedilu uporabljamo veliko kratic, jih je smiselno navesti na začetku dela v seznamu uporabljenih kratic. Pri tem opozarjamo, da v slovenščini kratice sklanjamo z dodanim obrazilom za vezajem (npr. KM-ja). Nekatere splošno uveljavljene kratice pa sklanjamo kot osebna imena (npr. Unicefa, Name …).
4.8 Številke
Števila do deset v besedilu običajno pišemo z besedo. Nad deset jih lahko zapisujemo tudi s številko. Izjema so navedbe količin v preglednicah. Decimalna števila zapisujemo z decimalno vejico. Številke »0« ne zamenjujte s črko »o«, številke »1« pa ne s črko »l«.
napačno pravilno
miljon milijon
miljarda milijarda
4.9 Neprimerna (nepravilna) raba nekaterih besed in besednih zvez
neprimerno pravilno
sledeč naslednji
le-ta zadostuje zaimek »ta«
se nahaja je
na podlagi na osnovi, na temelju
na dolgi rok dolgoročno
rezultira rezultati se kažejo v ..., rezultati so vidni ..., kar se kaže kot ...
izgleda videti je
tekom (časa) v času
se sestoji je sestavljeno, je zgrajeno, sestavljajo, tvorijo, ...
željeno želeno (iz želeti, ne iz želje)
Je treba – je potrebno
je treba kadar nekaj moramo (sledi glagol v nedoločniku) – primer: Treba je sodelovati.
je potrebno kadar kaj potrebujemo (sledi samostalnik) – primer: Potrebno je sodelovanje.

ninanana123 · Pridružen/-a: 19.07. 2009, 17:32 Prispevkov: 1783

Je možno – je mogoče
Nekaj je možno, kadar za to obstaja verjetna možnost dogodka, kadar pa je za to, da se bo nekaj zgodilo, potreben poseg od zunaj, rečemo, da je to mogoče narediti.
Primer: V kino bomo lahko šli, če obstaja kinematograf. Torej je možno, da gremo v kino, vendar to še ne pomeni, da bomo res šli, je pa mogoče.
S strani
V zadnjem času pogosto opazimo rabo besedne zveze »s strani«, ki naj bi ji sledil osebek v pasivnem stavku (kdo je nekaj naredil).
nepravilno: investicije s strani vlade
pravilno: vladne investicije ali sredstva je vložila vlada
Gre za neposreden prenos angleške (srbske) pasivne skladnje, ki v slovenščini ni primerna. V angleščini temu rečejo npr. It was made by ... – kar je nepravilno prevedeno z besedno zvezo: je bilo narejeno s strani ...
Take stavke je treba preoblikovati. Pravilne zveza bi morala biti v aktivnem glagolskem načinu.
25
LITERATURA
Bajt, Drago. 1994. Pišem, torej sem. Maribor: Obzorja.
Bunc, Stanko. 1998. Slovar tujk. Maribor: Obzorja.
Cox, Joyce in Christina Dudley. 1999. Microsoft Word 2000. Ljubljana: Pasadena.
Hladnik, Miran. 1997. Praktični spisovnik. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Kalin Golob, Monika. 2001. Jezikovne reže. Ljubljana: GV Revije.
Kobeja, Boris. 2001. Priročnik za pisce strokovnih besedil: znanstveni aparat. Koper Visoka šola za management.
Kobeja, Boris. 2002. Napotki za pisanje seminarske in diplomske naloge. Koper: Visoka šola za management.
Kocjan-Barle, Marta. 1999. Abeceda pravopisa. Ljubljana: DZS.
Skaza, Jože. 1995. Pravopis. Ljubljana: Jutro.
Skaza, Jože. 2000. EPIS – pravopisni priročnik. Dobrna: Eknjiga.
Slovar slovenskega knjižnega jezika. 1993. Ljubljana: DZS.
Slovenski pravopis 1, Pravila. 1997. Ljubljana: DZS.
Sršen, Janez. 1998. Jezik naš vsakdanji. Ljubljana: Gospodarski vestnik.
Verbinc, France. 1997. Slovar tujk. Ljubljana: Cankarjeva založba.

ninanana123 · Pridružen/-a: 19.07. 2009, 17:32 Prispevkov: 1783

PRILOGE
Priloga 1 Vzorec platnice
Priloga 2 Vzorec naslovne strani
Priloga 3 List za preverjanje ustreznosti zaključnega dela
Priloga 4 Priprava dispozicije diplomskega dela
Priloge uvrstite na konec dokumenta; priloge nimajo oštevilčenih strani, temveč so označene v glavi, kot prikazuje nadaljevanje tega dokumenta.
Vsaka priloga je samostojen dokument, zato je na svojem listu (torej lihi strani), poleg tega morajo imeti oznako (npr. Priloga 1) v glavi dokumenta na zunanjem robu..

Priloga 1
[IME PRIIMEK]
[LETO]
VRSTA ZAKLJUČNEGA DELA
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
FAKULTETA ZA MANAGEMENT
IME PRIIMEK
KOPER, LETO

ninanana123 · Pridružen/-a: 19.07. 2009, 17:32 Prispevkov: 1783

Priprava dispozicije diplomskega dela
Pripravo diplomskega dela obravnavajo glede na stopnjo študija različni pravilniki, in sicer:
– Pravilnik o diplomiranju: strokovni naslov na 1. stopnji študija;
– Pravilnik o diplomiranju: magisterij v študijskem programu 2. stopnje;
– Pravilnik o diplomiranju: magisterij znanosti;
– Pravilnik o diplomiranju: doktorat znanosti.
Osnovne sestavine dispozicije diplomskega dela so objavljene za vsako stopnjo posebej v prej omenjenih pravilnikih.
Pri pisanju dispozicije upoštevajte navodila, ki veljajo za pisanje diplomskega dela – besedilo je strokovno in slovnično pravilno, viri so ustrezno citirani itn. (gl. Navodila za izdelavo pisnih izdelkov). Za pisanje dispozicije lahko uporabite poljuben urejevalnik besedila. V nadaljevanju podrobno pojasnjujemo osnovne sestavine dispozicije.

ninanana123 · Pridružen/-a: 19.07. 2009, 17:32 Prispevkov: 1783

Priloga 4
Delovni naslov diplomskega dela:
Dolžina naslova je podrobneje opredeljena v posameznih pravilnikih. V naslovu ne navajajte imena podjetja, čeprav diplomsko delo pišete na primeru izbranega podjetja. Če, na primer, želite proučiti politiko zaposlovanja v podjetju X, se naslov glasi: Politika zaposlovanja v izbranem podjetju.
1 Opredelitev problema in teoretičnih izhodišč
Na osnovi teorije predstavite raziskovalni problem, ki ga boste v nalogi reševali. Pojasnite razsežnosti problema (opredelite osnovne pojme, jih medsebojno povežite in umestite v raziskovalni prostor) ter pomembnost njegovega reševanja. Pri tem dosledno uporabljajte vire (gl. Navodila za izdelavo pisnih izdelkov), ki jih boste navedli tudi ob koncu dispozicije. Če na primer trdite, da je nekaj zelo razširjeno, potem to podkrepite s podatki in virom teh podatkov. V tem delu dispozicije, torej na podlagi literature in teorije, odgovorite na vprašanje, kaj boste analizirali oziroma kaj je problem, s katerim se boste v nalogi ukvarjali oziroma boste iskali rešitve.
2 Namen in cilji diplomskega dela
• Pri opredelitvi namena poiščite odgovor na vprašanje, zakaj analizirate temo, ki ste jo predstavili v predhodnem poglavju. Nameni so lahko različni – lahko se s tem problemom ni še nihče ukvarjal ali pa so raziskave že zelo stare. Lahko ste se raziskave lotili, ker se ne strinjate s trditvami avtorjev, ali pa vas tema zanima, ali pa vas na primer zanima, ali rezultati določenih raziskav veljajo tudi za naše (vaše) okolje. Raziskava je na primer lahko zanimiva tudi za določeno podjetje.
• Cilji so dejavnosti, ki jih morate opraviti, da dosežete namen naloge. Cilji so vezani na problem. Tako lahko v raziskavi na primer analizirate določen pojav, zberete podatke, ugotovite vzroke zanj, ugotovite posledice določenega načina delovanja, predlagate rešitve ...
• Pri nalogah, ki so bolj raziskovalne (diplomska dela UN programa, diplomska dela 2. in 3. stopnje), na osnovi prebrane teorije, dosedanjih raziskav in svojega sklepanja postavite trditve – to so vnaprej postavljene teze (hipoteze), ki morajo izhajati iz ciljev. Če ste na primer za cilj postavili, da boste ugotovili, kako intenzivno se IKT uporablja v komunikaciji med zaposlenimi, potem je ena od vaših trditev lahko, da se več kot polovica komunikacije med zaposlenimi opravi po e-pošti. Če je bil na primer vaš cilj ugotoviti razširjenost e-nakupovanja v slovenskih regijah, potem je trditev lahko, da prek interneta pogosteje nakupujejo potrošniki iz trgovsko manj razvitih področij. Alternativno lahko v kvalitativni metodologiji postavite raziskovalna vprašanja.

ninanana123 · Pridružen/-a: 19.07. 2009, 17:32 Prispevkov: 1783

3 Predvidene metode za doseganje ciljev
Pri pisanju diplomskega dela boste uporabili različne metode. Teoretični del boste napisali na osnovi prebrane literature, posamezne pojme opredelili, ugotovitve analizirali, jih med seboj povezali, primerjali itn. Vse to so metode raziskovanja, ki jih lahko uporabite v teoretičnem delu naloge. V empiričnem delu naloge boste na primer lahko analizirali sekundarni vir podatkov (na primer podatki statističnega urada) ali pa podatke zbrali s pomočjo vprašalnikov (primarni vir podatkov). Vprašalnike boste v izpolnjevanje lahko ponudili na papirju ali pa elektronsko. Navedite, kdo naj bi vprašalnike izpolnjeval, kako velik je vzorec, kako boste podatke obdelali, katere statistične metode uporabili in kako boste podatke prikazali. Na 1. stopnji študija, pri predmetu Poslovna matematika in statistika, spoznate predvsem opisno statistiko (frekvence, srednje vrednosti, standardne odklone), medtem ko se na 2. in 3. stopnji študija študenti srečate z zahtevnejšimi metodami. Študent mora v diplomskem delu izkazati sposobnost uporabe metodologije, ki jo je spoznal v času študija. Analizirane podatke prikažete opisno (v besedilu), v preglednicah in slikah. Vse to je treba napisati, ko govorimo o metodologiji. Na 2. in 3. stopnji študija je treba, za vsako hipotezo ali raziskovalno vprašanje, napisati, s katero metodo boste preverili veljavnost posamezne trditve ali vprašanja.
V metodologiji oziroma v predvidenih metodah dela tako odgovorite na vprašanje, kako boste izvedli raziskavo. Bralcu vaše dispozicije mora biti jasno, kako boste dosegli zastavljene cilje in na kakšen način boste poiskali rešitev v uvodu zastavljenega problema.
4 Predpostavke in omejitve diplomskega dela
Vsako raziskavo začenjamo z določenimi predpostavkami in vsaka raziskava ima določene omejitve, saj v raziskavo nikoli ne moremo zajeti vseh dejstev in vplivov. S pomočjo predpostavk, med katerimi je na področju ekonomije najbolj znana »ceteris paribus« – ob drugih nespremenjenih okoliščinah, se pri proučevanju določenega pojava usmerimo le na sam pojav, ne pa tudi na druge neposredne vplive. Tako so predpostavke lahko, da bo obseg e-nakupovanja v prihodnosti rasel. Predpostavljate lahko, da bodo anketiranci vprašalnike izpolnjevali vestno in da bodo zbrani podatki izražali resnične dejavnosti potrošnikov. Prav tako lahko predpostavljate, da pri analizi na primer občin podatki veljajo enakomerno za celotno občino in torej znotraj občin ni razlik.
Vsaka raziskava pa ima tudi omejitve: vsebinske in metodološke. Vsebinska omejitev je na primer, da se pri proučevanju določenih pojavov omejite na primer samo potrošnike iz Slovenije ali samo na potrošnike, ki uporabljajo internet. Metodološka omejitev pa je, da boste izvedli spletno anketiranje, in ne anketiranja po pošti. Pri raziskavah ste lahko omejeni tudi z dostopnostjo virov podatkov in informacij. Vendar pozor, tukaj naštevate omejitve raziskave in ne svojih omejitev (pomanjkanje časa, na primer, je vaša omejitev, in ne omejitev raziskave).

ninanana123 · Pridružen/-a: 19.07. 2009, 17:32 Prispevkov: 1783

Priloga 4
Kazalo
Kazalo pišete vsaj dvonivojsko. Pazite, da nimate le enega podpoglavja – npr.:
3
Tretje poglavje
3.1
Podpoglavje
4
Četrto poglavje
Dobro napisana dispozicija zahteva veliko prebrane literature in podrobno poznavanje raziskovalnega problema ter uporabljene metodologije. Priprava dispozicije zahteva tudi veliko časa in lahko pomeni že tretjino opravljenega dela pri nalogi.
Primer kazala:
Seznam predvidene literature
Literaturo navedete po abecednem vrstnem redu in pri tem upoštevate Navodila za izdelavo pisnih izdelkov. Literaturo v dispoziciji lahko ločite na dva dela:
● V dispoziciji uporabljena literatura
Navedete le literaturo, ki ste jo uporabili v dispoziciji pri opredeljevanju problema in pri pojasnjevanju teoretičnih izhodišč.
● Seznam predvidene literature
Navedete literaturo, za katero predvidevate, da jo boste uporabili.
Naj ne bo odveč, da vas opozorimo na dosledno navajanje uporabljenih virov, saj se v nasprotnem primeru – če uporabite, kar so napisali drugi avtorji, in tega ustrezno ne citirate – to šteje za kratenje avtorskih pravic, ki se tudi sankcionira.

ninanana123 · Pridružen/-a: 19.07. 2009, 17:32 Prispevkov: 1783

NAVODILA ZA UREJANJE ZNANSTVENIH IN STROKOVNIH BESEDIL
Struktura in ureditev besedila
Znanstveno in strokovno besedilo, ki temelji na raziskovalnem delu, se od ostalih besedil loči z doslednim sklicevanjem na ustrezne vire.
V nadaljevanju sledijo pravila in zgledi, ki veljajo za navajanje virov v diplomskih in magistrskih delih ter doktorskih disertacijah, izdelanih na Fakulteti za družbene vede. Za specifična navodila glede strukture in ureditve besedila je treba pogledati tudi pravilnike o diplomskem, magistrskem in doktorskem delu. Prav tako je za pisanje člankov treba pogledati navodila posamezne revije (Teorija in praksa, Družboslovne razprave), pri pisanju seminarskih nalog in ostalih pisnih nalog pri posameznih predmetih pa upoštevati še strukturne zahteve, ki jih postavljajo njihovi nosilci in izvajalci.
Za vsa besedila velja, da morajo biti napisana z obojestransko poravnano, velikost črk naj bo 12, razmik med vrsticami pa 1,5.
Diplomsko delo, magistrsko / specialistično delo ali doktorska disertacija ima, skladno s pravilnikom, ki ureja izdelavo posameznega dela, naslednje zaporedje:
 naslovnica,
 prva notranja stran,
 obrazec Izjava o avtorstvu, ki ga najdete na strani obrazcev za dodiplomski oz. podiplomski študij,
 povzetek (z enojnim razmiku med vrsticami), naslov in 3–5 ključnih besed v slovenščini in angleščini (za diplomsko delo: povzetka na eni strani, od 150 do 200 besed; za magistrsko delo 2. stopnje: povzetka na eni strani, od 150–250 besed, za znanstveno magistrsko delo: povzetka na dveh ločenih straneh, do 500 besed; za doktorsko disertacijo: povzetka od 2-4 strani),
 kazalo,
 uvod,
 glavno besedilo,
 sklep,
 seznam literature,
 morebitne priloge (npr. raziskovalni instrumenti, dodatne tabele).
Če želi avtor v diplomsko, magistrsko / specialistično delo ali doktorsko disertacijo dodati tudi zahvalo, je ta pred izjavo o avtorstvu.
Strani besedila morajo biti zaporedno oštevilčene z arabskimi številkami od prve notranje do zadnje strani, zaporedna številka stoji na sredini spodaj, pri čemer se številka izpisuje od vključno kazala napreji. Diplomska, magistrska, specialistična in doktorska dela morajo biti natiskana dvostransko (od kazala dalje). Uvod je prva dvostransko natisnjena stran. Glavno besedilo je razdeljeno na poglavja, ki so zaporedno oštevilčena z arabskimi številkami, in sicer na način 1, 1.1, 1.2 itd. Podpoglavja in morebitne nadaljnje členitve besedila morajo biti razločno označene s podnaslovi. Priloge niso oštevilčene, pač pa so naslovljene in – če jih je več – označene z velikimi črkami (npr. Priloga A: Vprašalnik o političnih stališčih prebivalcev Ljubljane, pri tem je treba upoštevati tudi prilogo Č). Pri naštevanju se posamezne enote nadaljnje označujejo z arabskimi številkami (npr. Priloga A.1).
Tabele in slike
Tabele in slike (grafi, sheme itd.) morajo biti označene dvoštevilčno in naslovljene. Njihov naslov mora biti nad tabelo ali sliko. Prva zaporedna številka označuje številko poglavja, druga pa tabelo ali sliko (npr. Tabela 1.1: Gibanje rodnosti v Skandinaviji). Tabele in slike morajo biti postavljene na mesta, kamor vsebinsko sodijo, hkrati pa morajo biti v besedilu omenjene tako, da se navede njihova številka, npr. (glej Tabelo 1.1).

ninanana123 · Pridružen/-a: 19.07. 2009, 17:32 Prispevkov: 1783

Če je tabela ali slika prevzeta iz literature, mora biti neposredno pod tabelo in sliko natančno naveden vir – npr. Vir: Zavod Republike Slovenije za statistko (1991, 34) in vključen v seznam virov, npr. Zavod Republike Slovenije za statistiko. 1991. Statistični letopis Slovenije. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije.
Citiranje in povzemanje
Velja splošno pravilo: karkoli nelastnega avtor besedila uporabi pri pisanju, je to vedno treba označiti s citatom oz. sklicem na primernem mestu v besedilu, in to ne glede na vir (internet, knjiga, revija, zbornik, časopis itd.). To velja tako za neposredne navedke (citiranje) kot tudi za uporabo idej in ugotovitev drugih avtorjev z lastnimi besedami (povzemanje).
Krajši citati (pet vrstic ali manj) so vključeni v besedilo brez presledka ali nove vrstice. Začetek in konec citata sta označena z dvojnimi narekovaji. Na koncu citata mora biti natančno naveden vir po pravilih za navajanje literature. Če je citat daljši od petih vrstic, ga je treba postaviti v novo vrsto s povečanim odmikom od levega roba in ga izpisati v pomanjšanem ali poševnem tisku. V tem primeru se citat ne označi z narekovaji.
Tudi pri povzemanju ali sklicevanju (brez dobesednega citiranja) je treba na ustreznem mestu natančno navesti podatke o viru.
Navajanje virov:
Fakulteta za družbene vede za navajanje virov in literature uporablja Chicago Manual of Style. Nadaljnja navodila CMS so dostopna prek: http://www.chicagomanualofstyle.org.
Navajanje virov je sestavljeno iz dveh delov: oznake v oklepajih v besedilu (t. i. navedenke), ki daje kratko informacijo o avtorju, letnici vira in mesta v viru (predvsem strani), ter seznama virov, ki daje popolno bibliografsko informacijo. Vse, kar je navedeno v oklepajih v besedilu, mora biti natančno navedeno v seznamu virov, ter vse, kar je v seznamu virov, mora biti navedeno in uporabljeno v besedilu.
Kako navajati v besedilu:
Samostojni avtor
(Katuranić 1993)
Dva avtorja
(Berger in Luckmann 1988)
Trije ali več avtorjev
(Mowbray in drugi 1996) V tem primeru morajo biti v seznamu virov navedeni vsi avtorji.
Navajanje točno določene strani ali razpona strani
(Katuranić 1993, 23) (Katuranić 1993, 15–21) Točno določene strani morajo biti navedene vedno, ko gre za citat, ko se sklicujemo na določeno misel ali ko gre za podatek, ki smo ga pridobili iz navedenega vira. Za razpon strani uporabimo stični pomišljaj.
Navajanje določenih delov besedila, če zaradi elektronskega dostopa ali narave besedila (če so npr. pomembnejša poglavja, odstavki, členi ali točke ipd.) ni mogoče ali pa ni smiselno navajati strani
(Waltz 1979, 1. pogl.)
Organizacija ali skupina kot avtor
(Global Environment Coordination 1994)
Organizacija ali skupina kot avtor, ko ni znano leto nastanka vira
(Amnesty International, 7 tč.)
Primarni vir (dokument) namesto individualnega ali kolektivnega avtorja
(Ustanovna listina Združenih narodov, 51. čl.)
Navajanje po

ninanana123 · Pridružen/-a: 19.07. 2009, 17:32 Prispevkov: 1783

Navajanje po drugem (sekundarnem) viru
(Mannheim v Jambrek 1992, 33) Če je le mogoče, preverimo in uporabimo prvotni vir. Ko to ni mogoče ali smiselno, moramo natančno navesti tudi stran(i) v sekundarnem viru, kjer je povzet ali citiran prvotni vir.
Več del istega avtorja z enako letnico (k letnici se dodajo še črke po abecednem redu)
(Luckmann 1988a, 101)
Hkratno navajanje več virov (ločimo jih s podpičji)
(Luckmann 1996; Benko 1997; Bučar 1997) Najprej navedemo starejše vire in potem novejše, med viri, ki so nastali v istem letu, pa uporabimo abecedno zaporedje.
Navajanje internetnih virov (Sistema se je potrebno držati skozi celotno besedilo. Vse internetne vire se v enotnem končnem seznamu Literature na koncu besedila navede po abecedi skupaj z ostalimi viri.)
po avtorju ali nosilcu spletne strani/ članka/ prispevka... npr. (Luckmann 1996, 16) ali (RTVSLO 2008, 11. april); če ni avtorja, z naslovom dokumenta/ zakona oz. z naslovom časopisnega članka, ki nima avtorja npr. (Splošna deklaracija človekovih pravic 1948) ALI (Chicago Tribune 1994); če se navaja internetno stran kot celoto pa npr. (World Health Organization).
Seznam virov:
Splošno pravilo je, da so s poševnim tiskom poudarjeni tisti deli virov, ki nam omogočajo, da jih najlažje najdemo. V primeru knjig so to njihovi naslovi, v primeru zbornikov naslovi zbornikov in v primeru člankov iz revij naslovi revij.
Vse v besedilu (tako v glavnem besedilu kot v opombah) uporabljene vire uredimo v enoten seznam virov na koncu besedila, ki je urejen po abecedi priimkov avtorjev, imen institucij in naslovov dokumentov. Seznam o virih na koncu ima naslov Literatura. Več virov istega avtorja uredimo po starosti od starejših k novejšim. Če se avtorji ali institucije ponavljajo, jih v celoti zapišemo le prvič in potem uporabimo ---:
Benko, Vlado. 1997a. Znanost o mednarodnih odnosih. Ljubljana: FDV. --- 1997b. Zgodovina mednarodnih odnosov. Ljubljana: ZPS.
Sicer pa sledimo naslednjim zgledom (za posebne primere glej tudi CMS):
Knjige:
Samostojni avtor
Jambrek, Peter. 1992. Uvod v sociologijo. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Dva avtorja
Berger, Peter in Thomas Luckmann. 1966/1988. Družbena konstrukcija realnosti. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Trije ali več avtorjev
Mowbray, Carol T., Susan Lanir in Marilyn Hulce, ur. 1985. Women and mental health: new directions for change. New York: Harrington Park Press.
Zbornik
Hewson, Martin in Timothy J. Sinclair, ur. 1999. Approaches to Global Governance Theory. Albany: State University of New York Press.
Organizacija ali skupina kot avtor
Global Environment Coordination. 1994. Facing the global environment challenge: A progress report on World Bank global environmental operations. Washington: Global Environment Coordination Division, Environment Dept., The World Bank.
Poglavje v zborniku
Palan, Ronen. 1999. Global Governance and Social Closure or Who is to Governed in an Era of Global Governance? V Approaches to Global Governance Theory, ur. Martin Hewson in Timothy J. Sinclair, 55–72. Albany: State University of New York Press.
Knjiga, dostopna tudi v e-obliki
Baker, Christopher Paul. 2002. Absolutism and the Scientific Revolution, 1600–1720: A Biographical Dictionary. Westport: Greenwood Publishing Group. Dostopno prek: NetLibrary.
Knjiga, dostopna tudi
Austen, Jane. 2007. Pride and Prejudice. New York: Penguin Classics.

ninanana123 · Pridružen/-a: 19.07. 2009, 17:32 Prispevkov: 1783

v e-obliki (Kindle)
Kindle edition.
Članki:
Članek v znanstveni reviji (samostojni avtor)
Katunarić, Vjeran. 1993. Interkulturalizem. Teorija in praksa 30 (1–2): 14–25.
Članek v znanstveni reviji (več avtorjev)
Bachrach, Peter in Morton S. Baratz. 1963. Decisions and Nondecisions: An Analytical Framework. American Political Science Review 57 (3): 632–642.
Članek v časopisu
Daalder, Ivo in James M. Lindsay. 2003. American Empire, Not 'If' but 'What Kind'. The New York Times, B9 (10. maj).
Časopisni članek (brez navedbe avtorja)
Chicago Tribune. 1994. Gun injuries take financial toll on hospitals, 13 (24. februar).
Članek v reviji, dostopni tudi prek interneta
Hoffmann, Stanley. 2003. America Goes Backward. The New York Review of Books 50 (10). Dostopno prek: http://www.nybooks.com/articles/16350 (18. marec 2008).
Članek v časopisu, dostopnem tudi prek interneta
Cooper, Robert. 2002. Why We Still Need Empires. The Guardian Unlimited, 7. april. Dostopno prek: http://www.guardian.co.uk/Archive/Article/0,4273,4388915,00.hml (18. marec 2008).
Primarni (dokumenti) in ostali viri: Pri primarnih virih (zlasti dokumentih) je najpomembnejši naslov dokumenta ali zbirke dokumentov, zato so ti izpisani poševno. Upoštevamo uradno sprejete zapise posameznih dokumentov, ker jih je na ta način najlažje najti in preveriti našo uporabo. Na ta način upoštevamo tudi uveljavljene kratične naslove. Internetni viri: Če je treba internetne naslove zaradi dolžine deliti, naredimo presledek po /, _, = ali . (v tem zaporedju). V končnem besedilu odpravimo tudi internetne hiperpovezave.
Internetna stran, posamezna
Prodi, Romano. 2001. An Enlarged and More United Europe, A Global Player: Challenges and Opportunities in the New Century. Dostopno prek: http://www.europa.eu.int/comm/laeken_council/ bruges_en.htm (9. september 2002).
Internetna stran, celotna
World Health Organization. Dostopno prek: http://www.who.int (17. junij 2006).
Internetna stran, ni avtorja
Splošna deklaracija človekovih pravic. 1948. Dostopno prek: http://www.unhchr.ch/ udhr/lang/slv.htm (10. julij 2005).
Članek iz e-revije, brez strani
Makiya, Kanan. 2008. How Did I Get Iraq Wrong? Slate, 17. marec. Dostopno prek: http://www.slate.com/id/2186763 (19. april 2008).
Uradni viri:
Gradivo za seje parlamenta in delovnih teles
Državni zbor Republike Slovenije. Odbor za mednarodne odnose. 1997. Ocena stanja mednarodnih odnosov Republike Slovenije, 1. oktober.
Vladni dokumenti
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije. 2008. Prednostne naloge. Dostopno prek: http://www.mddsz.gov.si/si/eu2008_mddsz/ prednostne_naloge/ (3. april 2008).
Zakoni v Uradnem listu
Zakon o zunanjih zadevah (ZZZ-1-UPB-1). Ur. l. RS 113/2003 (20. november 2003).
Zakoni na internetu
Zakon o zunanjih zadevah (ZZZ-1-UPB-1). Ur. l. RS 113/2003. Dostopno prek: http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r06/predpis_ZAKO3826.html (18. marec 2008).
Mednarodne pogodbe v zbirki
Pogodba o neširjenju jedrskega orožja – Treaty on the Non-Proliferation of Nuclear Weapons. 1968. 729 UNTS 161.

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli