Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

ninanana123 · Pridružen/-a: 19.07. 2009, 17:32 Prispevkov: 1783

To je za sedaj dovolj specifično. Vprašanja so postavljena tako, da so odgovori merljivi obliki in
nanje lahko odgovorimo z analizo podatkov. Vendar je potrebno natančneje določiti nekatere
parametre, ki pridejo v poštev pri vašem delu.
Ko smo opredelili raziskovalno vprašanje, smo opravili veliko delo. Sledi izvedba, v
kateri moramo opredeliti, kako bomo na to vprašanje odgovorili.
2. METODOLOGIJA: KAKO BOM TO IZPELJAL?
Z metodološkega stališča obstaja več tipov raziskav.
Presečne raziskave (cross sectional):
Pri tej študiji istočasno zbirate vse podatke. Najti morate vse vaše bolnike s hipertenzijo. Za to
obstajajo različni pristopi:
1. Izpišite bolnike, stare med 40 in 70 leti, ki imajo hipertenzijo.
2. Poskusite se spomniti imen vseh vaših bolnikov s hipertenzijo. Pri tem vam lahko
pomaga sestra. Tu je problem, ker vzorec ne bo reprezentativen. Spomnili se boste ljudi,
ki najpogosteje hodijo v ambulanto ali ki so vam zoprni.
3. Začnite zbirati imena vseh bolnikov s hipertenzijo, ki pridejo na prvi pregled v vašo
ordinacijo. V nekaj mesecih jih boste imeli dovolj.
4. Sistematično preglejete vse kartone bolnikov s hipertenzijo.
5. Uporabite register hipertonikov.
Ko najdete vse ali vsaj veliko število bolnikov s hipertenzijo v vaši ambulanti, ste pripravljeni za
začetek. Neodvisno od tega, ali bolniki prihajajo sami, ali jih vabite vi, zbirajte vse podatke pri
prvem obisku. Izmerite krvni tlak, višino in težo, da bi lahko izračunali BMI. Zbirali boste tudi
ostale podatke, kot so: spol, letnica rojstva, kako dolgo imajo povišan tlak, katera zdravila
jemljejo. Potrebovali boste obrazec za zbiranje podatkov, o katerem bomo govorili kasneje. Vse
podatke shranite v računalnik in analizirate odvisnost krvnega tlaka od BMI.
Presečne raziskave niso dobre za določanje vzroka in učinka; zbiramo le dokaze o vzorčni
povezanosti. Če pogledate na to povezanost, je možno, da hipertenzijo povzroča prej debelost kot,
da debelost povzroča slabo kontrolirana hipertenzija. To nam gotovo ne koristi pri našem prvem
vprašanju. V resnici to preučevanje zagotavlja odgovor na drugo vprašanje. Nanaša se na
vprašanje: »Ali je telesna teža povezana z ravnijo krvnega tlaka pri hipertenzivnih bolnikih?«. To
nam ne pove, da je težje kontrolirati krvni tlak pri bolnikih s čezmerno telesno težo.
Raziskava z uporabo primerov in kontrol (case control):
V tem tipu raziskave najprej identificirate ljudi z boleznijo. To bi bili hipertoniki stari 40 – 70 let,
s slabo kontroliranim tlakom (>140/90). Tedaj je potrebno poiskati skupino hipertonikov, starih
40 – 70 let, ki imajo dobro nadzorovano hipertenzijo (<=140/90). To je kontrolna skupina. Potem
je potrebno zbrati podatke povezane z izpostavljenostjo različnim faktorjem pri obeh skupinah.
Potrebno jih je poklicati v ambulanto in izmeriti višino in težo, da bi lahko izračunali BMI. Vsem
boste vzeli tudi anamnezo, da boste lahko izračunali krivuljo spreminjanja njihove teže v zadnjih
petih letih. Ta informacija iz anamneze je izredno pomembna. Z njo želite izvedeti ali je več ljudi,

ninanana123 · Pridružen/-a: 19.07. 2009, 17:32 Prispevkov: 1783

ki imajo dolgo težave s težo ali ne. To vam daje nekakšen vtis povezave med vzrokom in
posledico. Vsekakor je to le ena izmed retrospektiv. Tu je še veliko drugih dejavnikov, ki vplivajo
na tlak (število zdravil, ravnanje po navodilih zdravnika, teža hipertenzije). Zato morate v vašem
naboru podatkov zbrati tudi dodatne podatke, ki jih boste, če le mogoče, uporabili kasneje pri
statistični analizi. Ta primer vas vodi do odgovora na vaše vprašanje na malo modificiran način.
Poskuša odgovoriti na vprašanje: »Ali imajo bolniki stari 40 – 70 let, z diagnozo esencialne
hipertenzije, pri katerih je krvni tlak večji od 140/90, pričakovano bolj pogosto BMI >30 in imajo
pričakovano več problemov s težo v zadnjih petih letih?«
Kohortne raziskave:
V tem primeru gre za prospektiven vzorec. V tem načinu raziskovanja najprej identificirate vse
bolnike s hipertenzijo in BMI >30 za skupino, ki se proučuje, nato pa kot primerjalno skupino
določite skupino ljudi s hipertenzijo in BMI <30. Verjetno ste opazili, da imate dve skupini: »
skupino bolnikov s čezmerno telesno težo ter skupino ljudi, ki imajo normalno telesno. Pri zgoraj
navedeni raziskavi smo uporabili drugačen pristop: opazovali smo skupino ljudi, pri katerih je
bila hipertenzija nadzorovana in drugo skupino z nenadzorovano hipertenzijo.. Potem spremljate
ti dve skupini (prevelika teža nasproti normalni teži) in zbirate podatke vezane na izid bolezni.
Podatke lahko zbirate pri vsakem obisku vaše ambulante ali na koncu leta zberete vse podatke iz
zdravstvenih kartonov. Izvedeti želite številne stvari: kakšen je tlak na koncu leta; kako dolgo je
bil tlak pod kontrolo v tem letu ali koliko ni bil; katera zdravila je bolnik prejemal; letnica rojstva;
spol; sprejemanje vaših navodil? S tem neposredno odgovarjate na vprašanje: »Ali je pri bolnikih,
starih od 40 – 70 let, ki imajo diagnosticirano hipertenzijo in pri katerih je krvni tlak >140/90 na
začetku raziskovanja, težje znižati krvni pritisk pod 140/90 z zdravili, če imajo BMI >30? »
3. ZBIRANJE IN ANALIZA PODATKOV
Definicije, opredelitev spremeljivk
Preden se lotimo zbiranja podatkov , je potrebno natančno opredeliti pojme, npr: Kako
določate »esencialno hipertenzijo«? Definicije iz učbenikov so seveda dobro vodilo, vendar
morate predvideti tudi odgovore na »siva področja«. Za to raziskavo lahko rečete, da so to
bolniki, ki nimajo očitnega sekundarnega vzroka (v zdravstvenem kartonu bolnika).
Kako določate »težje«? To je lahko določeno število zdravil, ki jih prejema bolnik in koliko časa
je potrebno zdravilo jemati, da se doseže dobra kontrola hipertenzije.
Ko se odločimo o spremenljivkah in njihovih definicijah, potem smo na dobri poti, da bomo
lahko izdelali vprašalnik, s katerim bomo zbirali podatke. Še pred tem pa moramo vedeti, kakšen
tip raziskave bomo izvedli.
Za tehnično zbiranje vaših podatkov se običajno pripravi obrazec, npr. list papirja na A4 formatu,
za vsakega bolnika posebej. Podatke običajno vnašamo ročno in jih kasneje vnesemo v
računalniški program, s katerim podatke analiziramo. Možni in vse pogostejši pa so tudi drugi

ninanana123 · Pridružen/-a: 19.07. 2009, 17:32 Prispevkov: 1783

pristopi: podatke lahko vnašate neposredno v računalnik, obrazec lahjko pripravite tako, da se
podatki vnesejo s skeniranjem.
Pri zbiranju podatkov je pomembno, da si pridobite zadosten odstotek odgovorov, da boste iz
vašega vzorca lahko sklepali na celotno populacijo. Zlasti pri pošiljanju anket po pošti je to lahko
problematično. V Sloveniji ljudje načeloma neradi odgovarjajo po povratni pošti. Na tak način
boste v najboljšem primeru pridobili 50 odstotkov odgovorov. Po drugi strani pa so odstotki
zavrnitev vprašalnikov, ki jih razdelite v ambulanti, zelo majhni. Tudi telefonske ankete imajo
relativno visok odstotek odgovorov.
Za vnos podatkov lahko uporabite različne programe, kot so Excell, Access, Epi-info. Ti
programi lahko tudi analizirajo vaše podatke, vendar pa je za statistično analizo najprikladnejši
program SPSS, kamor je mogoče prenesti podatke, ki ste jih vnesli npr. v Excelovo tabelo.
Mogoče pa je najbolje, da poiščete pomoč nekoga, ki se spozna na biostatistiko.
Kako nalogo napišete, je natančneje pojasnjeno v delu: Pisanje specializantske naloge.
Če pripravljate raziskovalni projekt, se morate zavedati, da ga morate napisati v obliki, kot jo
zahtevajo medicinski časopisi, kot npr. Zdravniški vestnik ali kateri od mednarodnih časopisov,
kot npr. Jama. V nadaljevanju vam bomo predstavili zahteve teh časopisov in način pošiljanja
člankov na splošno.
Poročilo o raziskavi naj ne bi bilo daljše od 20-30 strani, čeprav je možno, da so izdelki precej
krajši. Mogoče lahko raziskavo napiše bolj zgoščeno in uredite na manj straneh. Vendar
priporočamo obseg vsaj 20 strani, brez upoštevanja prilog.
DRUGA MOŽNOST: SISTEMATIČNI PREGLED LITERATURE
Pri sistematičnem pregledu literature nas zanima pregled stanja na določenem področju. Gre za
to, da si postavljamo klinično vprašanje in sistematično pregledamo literaturo, da bi našli
odgovor.
Postavljanje vprašanja: Vprašanje se mora nanašati na klinično situacijo. Oblikovano mora biti
v standardnem, skrukturiranem smislu. To povečuje možnost, da najdete odgovor pri pregledu
literature. Vprašanje se lahko nanaša na terapijo, diagnozo, prognozo ali etiologijo.
Vprašanje ima v osnovi tri dele in naslednjo obliko:
1. bolnik s problemom
2. intervencija in izpostavljenost različnim faktorjem
3. rezultat
Primer je lahko:
- vprašanje terapije: npr. ali bo redno jemanje iboprufena (izpostavljenost)
zmanjšalo jakost bolečine (rezultat) pri ženskah (bolnik) s tenzijskim
glavobolom;
- vprašanje primarne preventive: npr. ali bo merjenje lipidov (izpostavljenost)
pri človeku starem 40 let, s pozitivno družinsko anamnezo srčnih bolezni
(bolnik), zmanjšalo rizik za razvoj koronarne bolezni (rezultat);
- vprašanje škodljivosti: npr. ali bo redno jemanje dekongestivov
(izpostavljenost) pri človeku starem 45 let s hipertenzijo (bolnik) oteži nadzor
krvnega tlaka.
- vprašanje diagnoze: npr. ali bo mikroskopski pregled urina (izpostavljenost)
točno pokazal bakteriurijo (rezultat) pri 25 letni nosečnici (bolnik);
Klinični scenarij:
Starejša ženska z artrozo. Nesteroidni antirevmatiki, ki so bili predpisani pri zadnjem obisku, so
pomagali. Zaskrbljeni ste, ker veste, da je nezaželeni stranski učinek krvavitev iz prebavil, če se
ta zdravila jemljejo redno. Sprašujete se, ali bi jih bolnica jemala samo »po potrebi«. Ali mogoče
boljše priporočilo, da jih jemlje kontinuirano tri tedne in potem naredi tritedenski odmor?. Ali
imate kakšen dokaz, da je ta strategija uspešna za zmanjševanje krvavitev iz prebavil?
Oblikovanje vprašanja:

ninanana123 · Pridružen/-a: 19.07. 2009, 17:32 Prispevkov: 1783

Ali imajo ženske starejše od 65 let (bolnik), ki jemljejo nesteroidne antirevmatike »po potrebi«
(intervencija), enako tveganje za krvavitev iz prebavil trakta (rezultat), v primerjavi s tistimi, ki
jih jemljejo redno?«
Iskanje informacij:
Najboljši izviri informacij so:
• Medline (preko PubMed-a). Edini problem je, da ne dobite celoten članek,
temveč le izvleček. Vendar je vse več celovitih člankov dostopnih na internetu.
• Cochrane Library: to je sistematična zbirka že ocenjenih člankov in povzetkov
ocenjenih člankov. Tu boste našli pregled dejstev, ki so specifična za vaše
vprašanje.
• MD Consult: ta izvor koristi Medline brskalnik, s celovitimi članki iz preko 50
časopisov.
• Medicinske revije: to je stran z listo časopisov, ki omogoča pristop k celovitim
člankom. Na listi je več kot 332 revij, mnoge so medicinske. Naslov je
www.freemedicaljournals.com
Iskanje člankov:
Omejite število člankov, ki se nanašajo na vašo temo. Najdete jih lahko namreč na stotine. Za vaš
projekt se omejite se na 5 – 10 najbolje ocenjenih člankov. Vsakega kritično preglejte. Koraki so
naslednji:
- izberite 5 – 10 člankov
- kritično preglejte vsak članek z uporabo standardnega pristopa (JAMA)
- napravite tabelo, ki prikazuje rezultate pregleda vsakega članka
Odgovorite na vaše vprašanje:
Na osnovi rezultata kritične ocene pregledanih člankov se morate odločiti, kateri odgovor je
najboljši na vaše vprašanje. Ocenite tudi, koliko se to nanaša na vaše delo in kakšne spremembe
bi bilo potrebno izvesti v vaši praksi na osnovi rezultata vašega projekta. Koraki so:
• na osnovi pregleda člankov odgovorite na vprašanje ali vprašanja zastavljenih na
začetku
• ocenite, koliko se je vaše delo spremenila (ali tudi ni)
• napišite to v obliki preglednega članka za strokovno revijo
Če pripravljate sistematični pregled literature, morate spoštovati obliko in načela, ki jih imajo
medicinski časopisi s tega področja.
Posebnosti prispevka so naslednje:
1. IZVLEČEK (v slovenščini) in ABSTRACT (v angleščini). Struktura abstrakta naj bo
naslednja:
• Namen
• Viri podatkov
• Izbira načina preučevanja
• Sinteza
• Sklepi
2. UVOD bi moral opisati ozadje in kontekst raziskovalnega vprašanja. Raziskovalno
vprašanje mora biti jasno zastavljeno.
3. METODA mora opisati strategijo pregledovanja relevantnih člankov. Vključite bazo
podatkov in MeSH ključne besede. Izberite v glavnem primarno raziskovalne članke.
Generalno vzemite najmanj 5 – 6 člankov. Pregledni članki bi se lahko uporabili le, če se
nanašajo na standard do katerega se je prišlo pri raziskovanju.
4. SINTEZA. Veljavnost primarnih študij je potrebno preveriti na osnovi načel ocene
strokovnih člankov, kot je objavljeno v članku iz Jame. Informacije iz primarne študije je
potrebno sistematično integrirati, z pojasnilom o variacijah, ki ste jih našli v literaturi.
5. RAZPRAVA mora pojasnjevati, katere nove informacije so odkrite. Še posebno je
potrebno razpravljati o variacijah v individualnih študijah in njihovem doprinosu h
končnemu rezultatu.
6. SKLEP je izpeljan iz analize in mora imeti osnovo v dokazih iz člankov. Podano mora
biti sporočilo »Zapomni si«, mogoče v obliki tabele.

ninanana123 · Pridružen/-a: 19.07. 2009, 17:32 Prispevkov: 1783

TRETJA MOŽNOST: OCENA LASTNEGA DELA
Ocena lastnega dela je verjetno najkoristnejše orodje za samo oceno in izboljšave v družinski
medicini. Na žalost se tega procesa pogosto ne razumemo popolnoma in obstaja strah, da je težji,
kot v resnici je. Da bi vam v tem procesu pomagali, vam prikazujemo enostavne korake. Posebno
kritično moramo gledati na to, kaj delamo, saj tako izboljšamo kakovost oskrbe svojih bolnikov.
Ocena lastnega dela je kritična ocena nekega vidika vaše prakse, da bi ugotovili, ali je ta praksa
blizu pričakovanemu standardu. Pomembno je, da se zavedate, da to delate vi sami in ne neka
ustanova ali druga oseba in, da je namen izboljšanje oskrbe, ki jo zagotavljate vi svojim
bolnikom. Ta projekt vedno postavlja vprašanje: »Kako dobro delam?« »Kako primerljivo je
moje delo s priporočili iz smernic?« S tem se presoja kako dobro se nekaj dela v primerjavi z
»zlatim standardom«.
Obstajata dva tipa nalog:
1. ocena postopka oskrbe: ocenjuje ukrepe ali postopek, ki se dogajajo pri zagotavljanju
oskrbe;
2. ocena izidov: ocenjuje posledice zdravstvenih ukrepov, ki vplivajo na zdravje bolnika.
Oba projekta sta zasnovana na osnovi meril.
Za izpeljavo projekta morate izpolniti vseh 14 korakov:
14. Korakov
1. korak: izberite temo,
2. korak: izberite zlati standard, če obstaja,
3. korak: napišite vaše osrednje vprašanje, revizije osrednjega vprašanja in sekundarna
vprašanja,
4. korak: odločite se, katere podatke iz kartona boste zbirali,
5. korak: pripravite obrazec za zbiranje podatkov,
6. korak: odločite se, koliko zdravstvenih kartonov boste ocenjevali,
7. korak: odločite se, kako boste izbrali zdravstvene kartone,
8. korak: izberite zdravstvene kartone in zberite podatke, tako da uporabite pripravljeni
obrazec,
9. korak: podatke vnesite v računalnik,

ninanana123 · Pridružen/-a: 19.07. 2009, 17:32 Prispevkov: 1783

10. korak: odgovorite na vaše vprašanje ocenjevanja lastnega dela,
11. korak: pokažite in obravnavajte vaše rezultate s kolegi,
12. korak: odločite se, katere spremembe boste vnesli v vaše delo,
13. korak: izvedite te spremembe,
14. korak: po določenem času ponovite oceno.
1. korak: izberite temo (primeri):
• hipertenzija? Diabetes? Ishemična bolezen srca?
• Kako dobro je kontroliran krvni tlak v moji ambulanti?
• Koliko mojih bolnikov s sladkorno boleznijo, je redno kontrolirano pri okulistu?
• Koliko bolnikov z ishemično boleznijo srca, redno kontrolira lipide v krvi?
• Kako dolgo čakajo bolniki v čakalnici?
2. korak: izberi zlati standard:
- S konsenzom: Vi se odločite, da nihče ne sme čakati v čakalnici več kot 30 min.
- S primerom iz klinične prakse: vsi bolniki s sladkorno boleznijo morajo imeti
enkrat letno pregledano očesno ozadje.
- Dokazi iz literature: ACE inhibitorji so zdravila prve izbire pri bolnikih s
srčnim popuščanjem.
3. korak: glavno vprašanje in sekundarna vprašanja
• vaše glavno vprašanje je vedno v obliki: »kako dobro delati v primerjavi z zlatim
standardom?«
- Koliko bolnikov je pregledanih znotraj 30 min po njihovem prihodu?
- Koliko bolnikov s hipertenzijo je imelo krvni pritisk pod 140/90 pri zadnjem
obisku v ordinaciji?
- Kakšen odstotek bolnikov s srčnim popuščanjem jemlje ACE inhibitorje?
• mogoče boste postavili sekundarna vprašanja
- Ali čakajo ženske dalj časa kot moški?
- Ali je starost bolnika v zvezi z jemanjem ACE inhibitorjev pri srčnem
popuščanju?
4. korak: odločite se, katere podatke boste koristili iz kartona bolnika
Poglejmo oceno uporabe ACE inhibitorjev pri kroničnem srčnem popuščanju.
a. številka kartona in ime
b. kateri zdravnik najpogosteje pregleduje bolnika (če vas je več v ordinaciji ali jih
več sodeluje pri projektu)
c. starost bolnika
d. kdaj je postavljena diagnoza srčnega popuščanja
e. vzrok kongestivnega srčnega popuščanja
f. katera zdravila se uporabljajo
g. od kdaj prejema bolnik ACE inhibitorje in katere
h. nekatere kontraindikacije ali alergije/reakcije na ACE inhibitorje
i. kako dobro je regulirano srčno popuščanje
6. korak: priprava obrazca za zbiranje vaših podatkov
7. korak: odločite se, koliko kartonov boste pregledali
• odvisno od številnih dejavnikov:
a. koliko časa imate
b. koliko bolnikov s to boleznijo prihaja k vam
• ocena čakalnice lahko zahteva 200 bolnikov, da bi se dobil pravi podatek, kako
dolgo bolniki čakajo.
• Mogoče ne boste imeli dovolj bolnikov s srčnim popuščanjem in boste morali
pregledati še vsaj 20 kartonov in med njimi najti takšne s srčnim popuščanjem,
kar bi bilo potem število zadostno.

ninanana123 · Pridružen/-a: 19.07. 2009, 17:32 Prispevkov: 1783

• Lahko pregledate 50 kartonov bolnikov s hipertenzijo ali diabetesom.
8. korak: odločite se, kako boste izbrali kartone za oceno kakovosti
• odvisno do tega kako je organizirana vaša ambulanta
• najlaže je najti ustrezen vzorec, če imate register bolnikov z določeno boleznijo
• če so podatki o vaših bolnikih vnešeni v računalnik, boste lažje naredili seznam
bolnikov s hipertenzijo, diabetesom ali srčnim popuščanjem
• če lahko identificirate bolnike s srčnim popuščanjem, ko vam pridejo prvič na
pregled
• zdravniki in sestre se lahko sestanejo za pol ure in se poskusijo spomniti čim več
bolnikov s srčnim popuščanjem
• mogoče preveč gledate na proces in premalo na diagnozo
a. lahko se vprašate, koliko bolnikov ima problemsko listo v kartonu
b. imate 2000 kartonov
c. želite vzeti vzorec 200 kartonov in ugotoviti, v koliko od njih je zapisana
problemska lista
d. najlažji način je da 2000 delite z 200 in dobite sistematični vzorec
e. tako pregledate vsaki deseti karton
9. korak: izvlecite kartone in zberite podatke na podlagi pripravljenega obrazca
• dobra ideja je, da naredite pilot preučevanja tako, da pregledate 4 – 5
zdravstvenih kartonov in preverite ali podatki, ki jih zbirate obstajajo in ali jih je
lahko najti
• izvlecite na enkrat največ deset kartonov, da ne delate zmede v kartoteki
• zbiranje poskusite dokončati v največ tednu ali dveh
10. korak: vnesite podatke v računalnik:
Če temu opravilu niste vešči, poprosite za pomoč prijatelje ali kolege.
11. korak: odgovorite na vprašanje ocenjevanja lastnega dela
• uporabite računalniški program, ki dela enostavno z izračuni, tabelami, grafi
12. korak: pokažite in pokomentirajte rezultate s kolegi
• ali se boste mogoče ali pa tudi ne odločili za ta korak, je odvisno povsem od vas
samih. Ocenjujemo, da je ta korak izredno pomemben.
• Izpišite rezultate
• Pripravite predstavitev s pomočjo računalniške projekcije
• Mogoče boste potrebovali pomoč prijatelja, ki je vešč računalnika, a veliko bolje
je, če to storite sami.
• Predstavite rezultate kolegom v razpravo.
13. korak: odločite se, katere spremembe, če je potrebno, boste naredili na osnovi vaše
revizije
• to je razlog za oceno stanja
• praktično je nemogoče, da ste v celoti dosegli zlati standard
• odločite se, katere spremembe boste naredili, da bi izboljšali delo v vaši
ordinaciji
• Primeri:
a. odločite se, da boste na kartonu diabetika postavili oznako, da bi se spomnili, ali
je bil bolnik v tem letu pri okulistu
b. bolnike lahko naročate vsakih 15 in ne 10 min, da bi imeli več časa za pregled
c. odločite se, da vam sestra potrka na vrata, če ste predolgo z bolnikom
d. odločite se, da boste naredili listo bolnikov s srčnim popuščanjem, ki jo boste
imeli na mizi in na kateri bo označeno, kateri prejemajo ACE inhibitorje ali
razlog zakaj ni bila predpisana terapija z ACE inhibitorjem.
14. korak: Izvajanje sprememb
• V času 3, 6, ali 12 mesecev izpeljite predvidene spremembe. Zapomnite si, da so
to priporočila, ki ste si jih sami predpisali.

ninanana123 · Pridružen/-a: 19.07. 2009, 17:32 Prispevkov: 1783

• Spomnite se na ta priporočila. Nihče drug ne kontrolira vaše delo, niti o njem
presoja.
• Delajte na tem, da izboljšate kakovost oskrbe, ko ji nudite bolnikom.
15. korak: po določenem času naredite ponovno oceno svojega dela
• po 3, 6 ali 12 mesecih
• ali je oskrba napredovala in se izboljšala
• če je, nadaljujete z izvajanjem sprememb oz. razmislite o možnostih drugih
sprememb, če spremembe ne gredo najbolje
• če ni, razmislite o drugih spremembah, ki vas bodo kar najbolje približale
zlatemu standardu
• če je standard izbran » s konsenzusom«, razmislite, če ga niste postavili preostro.
• če je zlati standard iz področja dobre klinične prakse ali dokazov iz literature, ga
v vaši okolici mogoče ne uporabljajo. Tu bodite pazljivi in ne izkoriščajte ta
razlog kot izgovor za zniževanje standarda oskrbe.
NAVODILA ZA PISANJE
Pisanje naloge je pogosto duhamorno delo, ki ga medicinci nismo vajeni, saj za končanje
fakultete ni potrebno pisati diplomske naloge. Nekateri specializanti so v času študija opravili
tudi kako študentsko raziskovalno nalogo in tem je v tem pogledu lažje.
Prispevek naj bo iz naslednjih delov:
1. NASLOVNICI – kot je prikazano v obrazcu 1.
2. IZVLEČEK (v slovenščini) in ABSTRACT (v angleščini). Gre za enak tekst, ki naj obsega
približno 250-300 besed, kjer na strukturiran način povzamete vašo raziskavo. Struktura
abstrakta naj bo naslednja:
• Izhodišča
• Metode
• Rezultati
• Sklepi
Pod izvlečkom napišite še ključne besede, ravno tako v obeh jezikih.
3. UVOD bi moral opisati ozadje in kontekst raziskovalnega vprašanja. Namen uvodaj je
odgovoriti na naslednja vprašanja:
• Kaj je o tem problemu že znanega? Narediti je treba pregled literature v
slovenskem in tujem slovstvu. To pomeni, da morate prebrati relevantno
literaturo in jo na kratko povzeti. Mojstri so tisti, ki navedejo ključne reference s
tega področja, slabo je, če citirate splošne resnice, pravilnike ZZZS, učbenike in
nerecenzirane prispevke s kongresov…
• V čem je problem? Na kratko morate opredeliti problem in njegovo relevantnost.
Skratka: zakaj ste se odločili, da je potrebno to raziskati?
4. METODA mora opisati strategijo, kako ste se naloge lotili. Napisana naj bo na tak
način, da je možno raziskavo ponoviti in preveriti, če bi kdo drug prišel do istih
rezultatov.
5. REZULTATI: Kaj ste našli? Rezultate napišite ali v tabelah ali v grafih, lahko tudi
v besedilu. Ne opisujte istih rezultatov na več različnih načinov.
6. RAZPRAVA: Običajno ima razprava dva dela: metodološkega, v katerem se ozrete na
rezultate in poskusite razložiti, ali ste dobili to, kar ste priočakovali in kaj ti rezultati
pomenijo.

ninanana123 · Pridružen/-a: 19.07. 2009, 17:32 Prispevkov: 1783

7. SKLEPI: so neobvezni del naloge. Če se zanje odločite, potem naj bodo kratki in konkretni
ter naj se nanašajo na rezultate raziskave. Ne smete sklepati o stvareh, ki jih niste
raziskovali!
8. ZAHVALA: zahvalite se vsem, ki so vam pomagali, zlasti mentorju in morebitnim
sponzorjem
9. LITERATURA: uporabite vancouverski slog citiranja
10. DODATKI: običajno dodate obrazce, ki ste jih v raziskavi uporabili, tudi kopija mnenja
etične komisije lahko sodi sem.
PREDSTAVITEV NALOGE
Nalogo predstavite v obliki 15-minutne predstavitve. Običajno se poslužujemo računalniške
projekcije, da poslušalci laže sledijo rezultatom. Pazite, da v njej pokažete bistvene rezultate,
ni potrebno, da predstavite vse, kar ste našli, pomembno je, da opozorite na bistvene stvari.
PRILOGE:
OBRAZEC ZA PRIJAVO PREDLOGA NALOGE
Ime specializantke, specializanta:__________________________ datum:
Naslov projekta:----------------------------------------------------------------------------------------
Tip projekta: ( ) raziskovalni ( ) kritična ocena ( ) ocena dela
Kratka vsebina: (250 besed):
NASLOVNICA
Katedra za druž insko medicino
Ime Priimek
NASLOV SPECIALISTIČNE NALOGE
Specialistična naloga
Ljubljana, (mesec, leto)
2. stran
Katedra za druž insko medicino
Ime Priimek
NASLOV SPECIALISTIČNE NALOGE
Specialistična naloga
Imenovanje mentorja na seji Katedre, dne (napišite datum drugega seminarja).
Recenzent za imenovan na seji Katedre, dne ...
Datum zagovora: ...
Mentor: ...
Predsednik komisije: prof. dr. Igor Švab, dr.med.
Član: (recenzent)
Član: (mentor)

ninanana123 · Pridružen/-a: 19.07. 2009, 17:32 Prispevkov: 1783

SOGLASJE MENTORJA K SPECIALISTIČNI NALOGI
Mentor, dr. med
Datum: 200x
Medicinska fakulteta
Katedra za družinsko medicino
Prof. dr. Igor Švab, dr. med.
Poljanski nasip 58
1000 Ljubljana
Soglasje mentorja k specialistični nalogi
Potrjujem, da sem kot mentor pregledal specialistično nalogo kolegice/ga , dr. med., z
naslovom »...« in menim, da je naloga primerna in jo specializant lahko odda v oceno
komisiji za oceno specialistične naloge.
Mentor, dr. med.

ninanana123 · Pridružen/-a: 19.07. 2009, 17:32 Prispevkov: 1783

Na osnovi določil 314. čl. Statuta Univerze v Mariboru (Statut UM – UPB8, Ur. l. RS št. 1/10) in v skladu s 6. točko 1. člena Pravilnika o postopku priprave in zagovora diplomskega dela na dodiplomskem študiju Univerze v Mariboru je Senat Ekonomsko-poslovne fakultete na seji dne 18. 3. 2011 sprejel

PRAVILNIK O POSTOPKU PRIPRAVE IN ZAGOVORA ZAKLJUČNIH DEL NA EPF

I SPLOŠNA DOLOČILA

1. člen
(1) S tem pravilnikom se ureja postopek priprave in zagovora zaključnega dela na dodiplomskem univerzitetnem študijskem programu Ekonomija 96' in visokošolskem strokovnem študijskem programu Poslovna ekonomija 96'. Zaključno delo študijskih programov Ekonomija 96' in Poslovna ekonomija 96' je diplomsko delo.

(2) S tem pravilnikom se ureja postopek priprave in zagovora zaključnega dela na univerzitetnem študijskem programu I. stopnje Ekonomske in poslovne vede in na visokošolskem strokovnem študijskem programu I. stopnje Poslovna ekonomija. Zaključno delo študijskih programov I. stopnje Ekonomske in poslovne vede in Poslovna ekonomija je delo diplomskega seminarja.

(3) S tem pravilnikom se ureja tudi postopek priprave in zagovora zaključnega dela za tuje študente, ki opravljajo obveznosti v okviru programa Socrates Erasmus.

2. člen
(1) V tem pravilniku se izrazi, ki se nanašajo na osebe in so zapisani v moški slovnični obliki, uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.

2 POSTOPEK PRIPRAVE IN ZAGOVORA DIPLOMSKEGA DELA

2.1 PRIJAVA DIPLOMSKEGA DELA

2.1.1 Izbira teme diplomskega dela

3. člen
(1) Študent univerzitetnega študijskega programa Ekonomija 96' oz. visokošolskega strokovnega programa Poslovna ekonomija 96' lahko ob soglasju predvidenega mentorja prijavi temo, ko mu manjkata največ dva izpita.

4. člen
1) Študent izbere temo diplomskega dela na osnovi razpisanih tem ali po lastni presoji v dogovoru s predvidenim mentorjem. V vsakem primeru mora pred prijavo izbrane teme o njej pridobiti tako soglasje predvidenega mentorja, kakor tudi njegovo strinjanje z mentorstvom.

2) Študent temo diplomskega dela izbere iz vsebine predmetov študijskega programa, v katerega je vpisan ali iz vsebin drugih sorodnih študijskih programov, lahko tudi iz tujine. Vsebina diplomskega dela mora biti iz vsebine študijske smeri, na kateri je študent vpisan.

3) Če želi kandidat diplomirati na dveh študijskih smereh, mora praviloma izdelati diplomsko delo za vsako smer študija posebej. Če želi izdelati samo eno diplomsko delo, mora prijaviti tako temo, ki mora biti vsebinsko zasnovana tako, da so v njej enakovredno zastopane vsebine obeh študijskih smeri, tako da bo diplomsko delo po obsegu in vsebini zadostilo zahtevam obeh študijskih smeri. V takem primeru potrdijo temo diplomskega dela mentor (somentor) in predstojnika študijskih smeri, na katerih je kandidat vpisan.

5. člen
(1) Mentor pri izdelavi diplomskega dela mora izpolnjevati enega od spodaj navedenih pogojev:
• je na ustreznem področju habilitiran visokošolski učitelj, ki je nosilec predmeta, s katerega je pretežna vsebina diplomskega dela, in v okviru katerega bo opravljeno diplomsko delo;
• je habilitiran najmanj v naziv, ki še omogoča izvajanje predavanj na stopnji, na kateri kandidat opravlja diplomsko delo, je pri predmetu, v okviru katerega bo

ninanana123 · Pridružen/-a: 19.07. 2009, 17:32 Prispevkov: 1783

kandidat opravljal diplomsko delo, kakor koli vključen v njegovo izvedbo in je vsaj petino polnega delovnega časa redno zaposlen na Univerzi v Mariboru;
• je na ustreznem področju habilitiran visokošolski učitelj, ki je pogodbeno zaposlen na EPF, ali visokošolski učitelj iz tujine, če se vsebina diplomskega dela nanaša na predmet, ki ga je predaval gostujoči visokošolski učitelj ali pa ga je študent opravil na drugi univerzi (npr. študenti, vključeni v projekt Socrates/Erasmus ali v druge oblike izmenjave študentov).

(2) Somentor pri izdelavi diplomskega dela (v primeru interdisciplinarne teme) mora izpolnjevati enega od spodaj navedenih pogojev:
• je na ustreznem področju habilitiran visokošolski učitelj, ki izvaja pedagoški proces na področju, s katerega je pretežna vsebina diplomskega dela;
• ima izobrazbo, ki po ravni ustreza 2. stopnji, in je zaposlen v gospodarstvu, državni upravi, družbenih dejavnostih oz. v drugih strokovnih institucijah, kulturi ali družbenih dejavnostih, ki so vsebinsko povezane s področjem diplomskega dela;
• je na ustreznem področju habilitiran nosilec ali izvajalec predmeta, ki ni akreditiran v študijskem programu, v katerega je vpisan študent, če je diplomsko delo zasnovano interdisciplinarno;
• je visokošolski učitelj iz tujine in je vključen v izvedbo študijskega programa, v katerega je študent vpisan. To je lahko gostujoči profesor ali profesor na tuji univerzi, kjer je študent opravil del svojih študijskih obveznosti (npr. projekt Socrates/Erasmus ali druge oblike mednarodnega sodelovanja med univerzami);
• ima izobrazbo, ki po ravni ustreza 2. stopnji in je registriran kot raziskovalec, zaposlen pa je na drugi instituciji ali v podjetju v Sloveniji.

(3) Somentor pri diplomskem delu (v primeru interdisciplinarne teme) je lahko tudi asistent pri predmetu, pri katerem je pripravljeno diplomsko delo, če bo bistveno doprinesel h kakovosti diplomskega dela.

2.1.2 Prijava teme diplomskega dela

6. člen
(1) Študent prijavi temo na posebnem obrazcu (Priloga 1), ki je sestavni del tega pravilnika.

(2) Študent odda pisno prijavo s soglasjem mentorja in potrebnimi dokazili v Oddelku za študentske in študijske zadeve fakultete.

(3) Obrazcu za prijavo teme študent priloži »dispozicijo diplomskega dela«, ki naj vsebuje:
1. naslov teme,
2. opredelitev oz. opis problema, ki je predmet diplomskega dela,
3. cilje in teze diplomskega dela,
4. predpostavke in omejitve diplomskega dela,
5. predvidene metode diplomskega dela,
6. predvideno strukturo poglavij (kazalo),
7. seznam predvidenih virov.

2.1.3 Potrditev teme diplomskega dela

7. člen
(1) Ko Oddelek za študentske in študijske zadeve prejme prijavo teme diplomskega dela, preveri, ali študent izpolnjuje pogoje za njeno potrditev. V primeru, ko študent izpolnjuje pogoje za prijavo teme, Oddelek za študentske in študijske zadeve v roku 5 delovnih dni od prejema popolne vloge le-to z vsemi prilogami posreduje mentorju in predstojniku pristojne smeri.

(2) Predstojnik smeri v roku 5 delovnih dni poda pisno soglasje k temi, mentorju in morebitnemu somentorju, lahko predlaga spremembo teme oz. vsebine diplomskega dela ali predlaga drugega mentorja oz. somentorja. V slednjem primeru o tem obvesti predlaganega mentorja in kandidata ter zahteva ustrezno dopolnitev prijave.

(3) Predlagano temo diplomskega dela s predvidenim mentorjem in morebitnim somentorjem preveri dekan ali pooblaščeni prodekan, ki lahko prijavo teme v roku 5 dni vrne mentorju ali študentu v dopolnitev, če se z njo ne strinja. Hkrati določi tudi rok, v katerem je potrebno vlogo dopolniti. Če nima pripomb, v roku 5 delovnih dni izda sklep o diplomskem delu. (Priloga 2).

(4) Rok za izdelavo in oddajo diplomskega dela je 1 leto z možnostjo podaljšanja za 1 leto. Rok se navede v sklepu o diplomskem delu.

ninanana123 · Pridružen/-a: 19.07. 2009, 17:32 Prispevkov: 1783

2.1.4 Evidentiranje potrjene teme diplomskega dela

8. člen
(1) Sklep o diplomskem delu prejme študent, kopijo sklepa mentor in morebitni somentor, en izvod pa arhivira Oddelek za študentske in študijske zadeve.

(2) Oddelek za študentske in študijske zadeve vodi evidenco izdanih sklepov o diplomskem delu.

9. člen
(1) Kandidat lahko med pisanjem diplomskega dela predlaga spremembo naslova odobrene teme. Če ostane pretežni del vsebine teme nespremenjen, lahko spremembo naslova odobri mentor, potrdita pa jo predstojnik smeri in pristojni prodekan, hkrati pa s posebnim obrazcem "Prijava spremembe teme diplomskega dela (mentorja)" (Priloga 3) o tem obvesti strokovno službo, ki vodi evidenco odobrenih tem.

(2) Če pride med mentorjem (somentorjem) in kandidatom med pisanjem diplomskega dela do nesoglasja, ki kaže na to, da tvorno sodelovanje med njima ni več mogoče, imata kandidat in mentor (somentor) pravico zahtevati spremembo. O tem pisno obvestita predstojnika študijske smeri, ki lahko v dogovoru s predstojnikom katedre predlaga zamenjavo mentorja ali somentorja na ustreznem obrazcu "Prijava spremembe teme diplomskega dela (mentorja)" (Priloga 3). Kadar kandidat enostransko odstopi od prijavljene teme in/ali dodeljenega mentorja, mora o tem pisno obvestiti mentorja in predstojnika smeri. Kandidat ne more prijaviti nove teme diplomskega dela, dokler Oddelek za študentske in študijske zadeve iz evidence tem diplomskih del ni izločila teme, ki jo je kandidat prvotno prijavil.

2.2 PRIPRAVA DIPLOMSKEGA DELA

2.2.1 Vsebina in oblika diplomskega dela

10. člen
(1) Na podlagi sklepa o diplomskem delu študent po mentorjevih navodilih oblikuje vsebino diplomskega dela, pri tem se lahko delovna dispozicija delno tudi spremeni, če narava obravnavanega problema to zahteva.
(2) Če študent po poteku roka, ki je določen v izdanem sklepu o diplomskem delu, ne odda diplomskega dela, se lahko ista tema, razen v odobrenih izjemah, dodeli drugemu študentu.

(3) Študent lahko zaprosi za podaljšanje veljavnosti teme diplomskega dela, če ima za to utemeljene razloge, z obrazcem »Prošnja za podaljšanje teme diplomskega dela« (Priloga 4).

11. člen
1. Diplomsko delo mora biti napisano skladno s pravili knjižnega jezika ter strokovno in avtorsko korektno.

2. Podrobnejša napotila za pisanje prijave teme in diplomskega dela so določena v posebnih navodilih, ki so zapisana v prilogi 5 in so sestavni del tega Pravilnika.

12. člen
(1) Študenti pripravijo diplomsko delo v slovenskem jeziku s povzetkom v tujem jeziku.
(2) Študenti lahko pripravijo diplomsko delo v tujem jeziku s povzetkom v slovenskem jeziku v primerih in na način, kot je določen z ustreznim aktom Univerze v Mariboru.

2.2.2 Evidentiranje prispelega diplomskega dela

13. člen
(1) Študent odda diplomsko delo v sistem DKUM, kjer se po vnosu dela v sistem, generira poročilo o pregledu besedila za plagiatorstvo. Študent ob oddaji dela vnese svoj in mentorjev e-mail naslov, kamor bo poslano poročilo. Poročilo, ki ga prejme študent po elektronski pošti, skupaj z ustreznim številom mehko vezanih kopij in elektronsko verzijo (CD) odda v Oddelek za študentske in študijske zadeve.
Študent odda 3 izvode (če je bil imenovan tudi somentor pa 4 izvode) diplomskega dela ter še nepodpisano izjavo o ustreznosti diplomskega dela v Oddelek za študentske in študijske zadeve (Priloga 6).

(2) Oddelek za študentske in študijske zadeve takoj po prejetju posreduje mentorju in morebitnemu somentorju: poročilo o pregledu besedila za plagiatorstvo en mehko vezan izvod in elektronsko verzijo(CD), po interni pošti. (Oddelek za študentske in študijske zadeve ima dostop do baze generiranih poročil o morebitnem plagiatorstvu vseh del v DKUM.) Oddelek za študentske in študijske zadeve posreduje mentorju in morebitnemu somentorju tudi obrazec - izjavo o ustreznosti diplomskega dela.
Oddelek za študentske in študijske zadeve prejeto diplomsko delo evidentira ter preveri izpolnjevanje pogojev za njegov zagovor. Ko je študent opravil vse ostale s

ninanana123 · Pridružen/-a: 19.07. 2009, 17:32 Prispevkov: 1783

študijskim programom predpisane študijske obveznosti razen zagovora diplomskega dela, oddelek v roku 5 delovnih dni o tem obvesti dekana EPF.

(3) Mentor in morebitni somentor vrneta v Oddelek za študentske in študijske zadeve odpisan obrazec - izjavo o ustreznosti diplomskega dela, kjer potrdita tudi, da sta pregledala in preverila poročilo o plagiatorstvu.

(4) Po imenovanju komisije za zagovor diplomskega dela, oddelek za študentske in študijske zadeve posreduje izvode ostalim članom komisije.

2.2.3 Imenovanje komisije za zagovor diplomskega dela

14. člen
(1) Oddelek za študentske in študijske zadeve posreduje obrazec Predlog za imenovanje komisije za zagovor diplomskega dela (Priloga 7a) mentorju, predstojniku smeri in dekanu oziroma prodekanu. Mentor določi datum in kraj zagovora diplomskega dela. Podpisani obrazec s strani mentorja, predstojnika usmeritve ter dekana oziroma prodekana prejme ponovno Oddelek za študentske in študijske zadeve.
(2) Dekan je dolžan v roku 5 delovnih dni od prejema obvestila na predlog mentorja in predstojnika smeri s sklepom imenovati Komisijo za zagovor diplomskega dela (Priloga 7).
(3) Komisija za zagovor diplomskega dela je sestavljena iz predsednika in najmanj dveh članov. Mentor oz. somentor ne moreta biti predsednik komisije, temveč sta lahko le njena člana. V komisiji morata biti vsaj dva izvoljena visokošolska učitelja oz. sodelavca s predmetnega področja, v katero je uvrščeno diplomsko delo. Predsednik komisije mora biti izvoljen v naziv visokošolskega učitelja.
(4) V sklepu o imenovanju komisije se hkrati določi tudi datum in kraj zagovora diplomskega dela. Sklep prejmejo člani komisije in študent, pred zagovorom se le-ta tudi javno objavi na oglasni deski EPF, najmanj 8 dni pred zagovorom. Krajši rok za obveščanje kandidata o datumu zagovora je dovoljen samo v izjemnih primerih in na izrecno željo kandidata.
(5) O morebitni odložitvi zagovora zaradi nujnih in nepredvidenih dogodkov mora Oddelek za študentske in študijske zadeve v dogovoru s prodekanom za izobraževalno dejavnost takoj pisno (s telegramom) obvestiti kandidata in mu najkasneje v 8 dneh sporočiti nov datum zagovora diplomskega dela. Če kandidat iz objektivnih razlogov ne more priti na zagovor v razpisanem terminu, mora o tem nemudoma obvestiti Oddelek za študentske in študijske zadeve. Če kandidat ne pride na zagovor in svoje odsotnosti pravočasno ne opraviči, se šteje, da zagovor ni bil možen zaradi neizpolnjevanja kandidatove obveznosti. Največ 90 dni po datumu prvotnega zagovora predsednik komisije razpiše nov termin zagovora. Postopek obveščanja o datumu zagovora je opisan v odstavku (4) tega člena.

2.3 ZAGOVOR DIPLOMSKEGA DELA

15. člen
(1) Zagovor diplomskega dela poteka v slovenskem jeziku, lahko pa poteka v tistem tujem jeziku, v katerem je bilo diplomsko delo napisano, če je izpolnjen eden izmed naslednjih pogojev:
• diplomsko delo zagovarja tuji gostujoči študent,
• mentor oz. somentor študentu je visokošolski učitelj iz tujine,
• pri izvajanju diplomskega dela sodeluje gostujoči visokošolski učitelj ali visokošolski učitelj iz tujine,
• diplomsko delo se opravlja pri programih tujih jezikov.

2.3.1 Postopek zagovora diplomskega dela

16. člen
(1) Zagovor diplomskega dela je javen in se izvede na naslednji način:

1. Predsednik komisije najprej predstavi študenta, nato ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za zagovor diplomskega dela in študentu pojasni postopek zagovora.
2. Študent predstavi svoje diplomsko delo, zlasti namen oz. cilje, ki jih je zasledoval pri izdelavi, metode dela, pomembnejše ugotovitve in uporabnost rezultatov dela.
3. Čas predstavitve diplomskega dela je omejen na največ 15 minut.
4. Mentor (somentor) preda predsedniku komisije pisno poročilo, v katerem prikaže formalne in vsebinske značilnosti diplomskega dela, potek in metodologijo raziskovanja, glavne ugotovitve, odlike in slabosti ter svojo oceno, izvleček iz pisnega poročila pa lahko tudi ustno predstavi.
5. Prvi postavi študentu vprašanja mentor. Svoja vprašanja postavijo tudi preostali člani komisije, z dovoljenjem predsednika komisije pa tudi drugi prisotni.
6. Študent odgovori na zastavljena vprašanja.
7. Komisija v odsotnosti študenta in drugih navzočih sklepa o uspešnosti zagovora ter poda oceno. Pri oceni diplomskega dela se upošteva kakovost diplomskega izdelka in opisa opravljenega dela v predloženi pisni obliki ter kakovost študentove predstavitve diplomskega dela in odgovorov na zastavljena vprašanja na način, določen s študijskim programom.
8. Skupni čas zagovora diplomskega dela praviloma ne sme presegati 30 minut.

ninanana123 · Pridružen/-a: 19.07. 2009, 17:32 Prispevkov: 1783

9. Predsednik komisije za zagovor diplomskega dela študentu pred prisotnimi sporoči rezultat zagovora ter pridobljeni strokovni naslov, v kolikor je bil zagovor uspešen.
10. O zagovoru se vodi zapisnik. Predsednik komisije vpiše oceno v zapisnik o zagovoru diplomskega dela. Zapisnik podpišejo vsi člani komisije (Priloga Cool

.
11. Po uspešnem zagovoru diplomskega dela Oddelek za študentske in študijske zadeve pošlje en vezan izvod diplomskega dela v knjižnico EPF.
12. V primeru, da komisija kakovost študentove predstavitve diplomskega dela in odgovorov na zastavljena vprašanja, s tem pa tudi zagovor diplomskega dela oceni kot neuspešnega, prejme študent kopijo podpisanega zapisnika o zagovoru diplomskega dela, na osnovi katerega lahko v roku 5 delovnih dni na EPF vloži prošnjo za ponovni zagovor. Kandidatu se omogoči ponovitev zagovora v roku treh mesecev in izda sklep o ponovitvi zagovora pred komisijo v isti sestavi.
13. Možna je samo ena ponovitev zagovora diplomskega dela. Če tudi v drugem poskusu zagovor ni uspešen, mora študent v skladu z določili tega pravilnika prijaviti novo temo.

17. člen
(1) Predsednik komisije za zagovor diplomskega dela praviloma še isti dan dostavi podpisani zapisnik o zagovoru diplomskega dela z vso dokumentacijo Oddelku za študentske in študijske zadeve, ki ga vloži v osebni karton študenta – diplomanta.
(2) Na osnovi zapisnika o uspešno opravljenem zagovoru Oddelek za študentske in študijske zadeve izračuna diplomantovo zaključno oceno študija.
(3) Študent v diplomsko delo vnese morebitne manjše popravke dela, ki so potrebni po zagovoru. Študent je dolžan najkasneje v roku 14 dni po zagovoru oddati trdo vezan izvod diplomskega dela v Oddelek za študentske in študijske zadeve. V kolikor so v diplomskem delu popravki oz. spremembe, študent ponovno odda končno verzijo diplomskega dela v sistem DKUM. Ob tem odda tudi izjavo o istovetnosti tiskanega in elektronskega izvoda diplomskega dela in o dovoljeni objavi osebnih podatkov diplomantov (Priloga 9), EPF pa diplomantu izda ustrezno potrdilo o diplomiranju (Priloga 12).
(4) V primeru, da je zaključno delo vezano na določenega naročnika, se lahko za zagotavljanje konkurenčne prednosti, varstva industrijske lastnine ali tajnosti podatkov naročnika določi datum odloga javne objave, ki pa ne sme biti daljši kot 3 leta od zagovora, kar se navede v izjavi o istovetnosti tiskanega in elektronskega izvoda zaključnega dela in objavi osebnih podatkov diplomantov (Priloga 9).
(5) Zapisnik o zagovoru diplomskega dela je dokument, ki v primeru zaključka študija z diplomskim delom omogoča promocijo diplomanta v doseženi strokovni naslov in podelitev diplome.

3 POSTOPEK PRIPRAVE IN ZAGOVORA DELA DIPLOMSKEGA SEMINARJA

18. člen
(1) Študenti dodiplomskega univerzitetnega študijskega programa I. stopnje Ekonomske in poslovne vede in visokošolskega strokovnega programa I. stopnje Poslovna ekonomija študijski program zaključijo, ko uspešno opravijo vse s študijskim programom predpisane obveznosti, med njimi tudi delo diplomskega seminarja.
(2) Če želi kandidat diplomirati na dveh študijskih usmeritvah, mora izdelati delo diplomskega seminarja za vsako usmeritev študija posebej.

3.1. PRIJAVA DELA DIPLOMSKEGA SEMINARJA
3.1.1 Izbira teme dela diplomskega seminarja

19. člen
(1) Prodekan za izobraževanje v začetku zimskega semestra pozove vse potencialne mentorje na katedrah, ki ne izvajajo svojih usmeritev, da pripravijo predloge tem za dela diplomskih seminarjev za študente posameznih (ali pa tudi vseh skupaj) študijskih usmeritev, ki jih prodekan nato posreduje predstojnikom usmeritev do konca zimskega semestra.
(2) Predstojniki usmeritev do konca zimskega semestra zberejo naslove tem za dela diplomskih seminarjev, ki jih predlagajo vsi potencialni mentorji, ki sodelujejo pri usmeritvenih predmetih usmeritve in/ali skupnih predmetih programa in sicer toliko, da je število tem oziroma študentov usmeritve približno enakomerno razporejeno po učiteljih.
3. V prvem tednu letnega semestra je na urniku prvi del diplomskega seminarja (od 2-4 ure), kjer študentom predstojnik usmeritve predstavi razpisane teme, med njimi tudi obvezno vse teme iz 1. odstavka 19. člena, ter poda navodila za pisanje dela diplomskega seminarja (Priloga 5). Študenti si razdelijo teme oziroma prediskutirajo lastne predloge teme za delo diplomskega seminarja. Predstojnik usmeritve je odgovoren za enakomerno porazdelitev prijavljenih tem po mentorjih.

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli